Dobimo se pr’ p’ču
Voda je vir življenja, saj smo vsi odvisni od nje, ljudje in živali. Tako je vedno bilo in bo, kajti brez vode ne moremo živeti, zato so jo častila in spoštovala vsa ljudstva. Velike civilizacije so nastajale ob vodi, ob njej gradile mojstrovine, vodnjake, korita, štirne in p’če, kot po domače pravimo tem nabiralnikom vode. Vodo lahko narava sama pripelje do človeka, pogosteje pa si mora dostop do nje človek urediti sam. Temu je tudi vodnjak namenjen, saj nam omogoča, da vodo lahko sami dosežemo. Vodnjaki so si različni po obliki in velikosti, predvsem so pa odvisni od naravnih pogojev in od iznajdljivosti človeka.
Pred prihodom pitne vode v vsak dom so bili vodnjaki značilni elementi Furlanije – Julijske krajine in morda je prav furlanska beseda poc ali italijanska pozzo pogojevala ime v domačem narečju p’č. Leta 1982 je ministrska odredba privedla do zaprtja vseh vodnjakov zaradi varnosti in od takrat so zaprti vsi vodnjaki tudi po Števerjanu. Vseh je 40, od teh je 11 v občinski lasti, 29 pa zasebnih. O tem je že pred kakim letom odvetnik Michele Formentini izdal knjižico, v kateri so fotografije skoraj vseh vodnjakov v vasi s kratkim opisom kraja, kjer se nahajajo.
Vodnjak pri Rejevih ali p’č pr Rejevih ima posebno lastnost, da je zgrajen s strukturo, ki ima štiri koncentrične loke, kar omogoča, da lahko z vrčem zajemajo iz njega vodo istočasno štiri osebe. Vodnjak je globok 6,50 metra in ima stalno vodo v njem. Naši predniki so vedno živeli v skladu z naravo, z ritmom sonca in lune in so si po tem načelu tudi porazdelili energijo. Podnevi je čas, namenjen obdelavi zemlje, ponoči pa čas za počitek in regeneracijo. Faze dneva s soncem so tudi faze za oskrbo vode, posledično tudi srečanja pri vodnjaku in možnost druženja, faze noči z luno so čas za shranjevanje vode in trenutki počitka. Ta binom sonce – luna je prisoten tudi na našem vodnjaku, kjer krog predstavlja sonce, segment na njem pa luno. Sonce je v vodnjaku prepoznano kot vir življenja in energije, medtem ko je luna, v obliki klopi, ki stoji zraven vodnjaka, simbol za počitek in druženje ob njem. Želja vseh je, da bi se ob vodnjaku še naprej srečevali in družili kot nekdaj. V sklopu projekta za ovrednotenje vaških jeder si želi Občina Števerjan obnoviti vse vodnjake v občinski lasti. Pred nedavnim je bil prvi p’č na Gabrskem koncu na Oslavski ulici že obnovljen in blagoslovljen. Prisotne je pozdravil župan Marjan Drufovka in izrazil željo, da bi postali obnovljeni vodnjaki po zaselkih ponovno središča druženja in srečevanja, nato je župnik Marjan Markežič p’č blagoslovil. Dogodek sta povezovala Maja Humar in Matej Pintar, poezije so brali in recitirali Petra Spazzapan, Alen Brisco, Amy Devetak in Tim Hlede, medtem ko je Prešernove verze umetniško podal Nicholas Ferligoi. Priložnostni zbor, v katerem so se zbrali pevci vaških zborov in razni domačini, je skupno zapel pesem Glejte, že sonce zahaja pod taktirko Martine Hlede. Druženje se je nadaljevalo pozno v noč na bližnjem Feroletovem dvorišču, kjer sta Fabjan in Elija Mužič s kitaro in harmoniko razveseljevala prisotne do jutranjih ur.
