Uvodnik

Do kdaj še?

Piše: Jurij Paljk

Človeštvo je že izčrpalo razpoložljive naravne vire za letos, je v ponedeljek, 29. julija, sporočila Slovenska tiskovna agencija. Tako letos najbolj zgodaj doslej obeležujemo dan ekološkega dolga, na katerega je človeštvo po izračunih organizacije Global Footprint Network izrabilo toliko naravnih virov, kolikor jih je Zemlja sposobna pridelati oziroma obnoviti v enem letu. V zadnjih 20 letih se je dan ekološkega dolga pomaknil za dva meseca naprej. Predlani smo ga obeležili 2. avgusta, lani 1. avgusta. Letos je ta dan 29. julija, kar je najbolj zgoden datum, odkar je Zemlja v začetku 70. let prejšnjega stoletja vstopila v ekološki dolg.
“Za trenutne potrebe človeštva po naravnih virih bi potrebovali 1,75 planeta. Stroški globalne ekološke porabe se povečujejo, kažejo pa se v obliki krčenja gozdov, erozije tal, izgube biotske raznovrstnosti in kopičenju ogljikovega dioksida v ozračju. To pa vodi do podnebnih sprememb in pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov”, izpostavljajo avtorji poročila. Po podatkih organizacije je Slovenija v ekološki dolg letos vstopila 27. aprila, lani 12. maja. Evropsko povprečje je 10. maj. Med državami EU je v ekološki dolg najprej oz. 16. februarja vstopil Luksemburg, najpozneje pa 22. junija Bolgarija. ZDA so ga imele že 15. marca, Kitajska 14. junija. Najpozneje ga bo imel Niger, vire bo po napovedih izčrpal 25. decembra. Kot so še izračunali v organizaciji, bi uravnoteženje lahko dosegli, če bi do leta 2050 dan ekološkega dolga na leto premaknili za pet dni naprej. Zato so v organizaciji pozvali k ukrepanju. Če bi polovico porabe mesa nadomestili z vegetarijansko hrano, bi dan pomaknili za 15 dni bolj proti koncu leta, z zmanjšanjem ogljikove komponente pa bi ga lahko prestavili za 93 dni, so navedli. Kazalec, na podlagi katerega se računa okoljski dolg, je okoljski ali ekološki odtis, ki se izraža v globalnih hektarih plodne zemlje na prebivalca. Za posamezno državo se računa kot razlika površino, ki bi bila potrebna za proizvodnjo porabljenih naravnih virov, in sedanjo površino naravnih ekosistemov, ob upoštevanju uvoza in izvoza.
Morda se te besede zdijo zelo zapletene, a niso. Povedano zelo preprosto: pojemo in porabimo več, kot nam lahko Zemlja nudi. Na Slovenskem pomeni to tudi divje sekanje gozdov in razprodaja narodnega zelenega bogastva, ki smo mu priča vsak dan; dovolj je, da se ozremo okrog sebe na avtocesti in opazujemo stotine tovornjakov z izvrstnim slovenskim lesom, s slovenskimi hlodi, ki potujejo proti Avstriji, Italiji, v predelavo največkrat, za “pelet”, kurivo, ki ga potem slovenska podjetja uvažajo… Dodajmo še divje onesnaževanje, podnebne spremembe, ki jih zakrivlja človek z nevarnimi plinskimi izpusti, in dobimo nič kaj rožnato sliko.
Požrešni smo postali, presiti in požrešni, bogati svet, seveda, drugi ne, a kot ugotavlja slovenska klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, bi moralo priti do resnih, strukturnih premikov na državnih in meddržavnih ravneh, kajti posameznik lahko naredi bore malo. Prof. Lučka Kajfež Bogataj velja za ugledno raziskovalko podnebnih sprememb, predvsem pa njihovega vpliva na rast in kmetijsko pridelavo, stalno pa opozarja tudi na preveliko porabo naravnih virov, na naš odnos do narave in samih sebe.
Od 26. do 28. marca leta 2020 bo mesto Assisi gostilo mednarodni posvet mladih podjetnikov in ekonomistov na srečanju The Economy of Francesco (Frančiškovo gospodarstvo). Na tridnevno srečanje je papež Frančišek osebno povabil najbolj prodorne ekonomiste in podjetnike, da bi tri dni na glas razmišljali, kako bi se dalo v najkrajšem času spremeniti današnje gospodarstvo v tako, ki bi na svetovni ravni postalo bolj pravično, inkluzivno in vzdržno. Papež je povabil mlade ekonomiste in podjetnike ne glede na veroizpoved, a samo take, ki skušajo spremeniti svet na bolje. Tak svet, kakršnega bi lahko imeli vsi, kajti Zemlja je skupni dom in papež trdi, da bi morali spremeniti gospodarstvo, ki bi moralo sloneti predvsem na zavzemanju za skupno dobro, predvsem pa bi se morali zavzemati za ekologijo, za svet, v katerem ne bo revnih in na rob potisnjenih. Preprosto zato, ker je to mogoče! Papež Frančišek to ve, zato stalno to poudarja, zato ga razviti Zahod ne mara, tudi zato o tem napovedanem srečanju niste veliko brali.

31.07.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!