Dirkač, ki je postal fotograf

Piše: Jurij Paljk

Konec lanskega leta sem v središču Sesljana čisto slučajno opazil nov fotografski studio in postal pozoren na vidno dvojezičnost, ki je sicer pri nas v trgovinah in na javnih prostorih ni prav veliko.
Lastnik Photo 360, kot se fotografski studio imenuje, je tudi v izložbi imel vse napisano v slovenščini in italijanščini, in to je bilo zame čisto dovolj, da sem vstopil in spoznal Mitjo Emilija, mladega moža odprtega pogleda in iskrenega nasmeha. Zaklepetala sva se in obljubil sem mu, da “pridem enkrat mimo, da se pogovoriva”.
Ko sem se pogovarjal z njim, sem na zidu fotografskega studia med raznimi fotografijami velikega formata zagledal tudi fotografijo dirkalnega motorja in takrat se mi je posvetilo, da je Mitja Emili tisti kraški fant, ki je pred leti dirkal in tudi postal evropski prvak v motociklistični kategoriji Stock 600 UEM, osvojil pa je tudi veliko drugih trofej v različnih kategorijah dirk z motocikli. Povprašal sem, ali je to on, in skromno mi je odvrnil, da je, takrat sem se spomnil fotografije, na kateri je bil Mitja nasmejan sredi velikega števila pokalov, ki jih je prejel.


In tako sva se minuli teden dobila v lepo urejenem studiu v Sesljanu, kjer ima na prodaj veliko takih predmetov, vezanih na fotografijo.
“Res je, imam veliko takih predmetov, na katere lahko natisnem osebne fotografije posameznikov, in tak predmet postane tako lepo osebno darilo. Na razpolago imam veliko število predmetov, na katere lahko natisnem v barvah in črno-bele fotografije, od obeskov za ključe do vaz, skodelic za kavo in čaj, da o majicah, torbah iz tkanin in plastičnih materialov in še o vrsti drugih predmetov niti ne govorim. Res je, če kdo pride k meni, lahko prinese na ključku ali na disketi fotografijo, izbere si predmet in potem mu naredim unikatno darilo, tako, ki bo samo njegovo. Seveda izdelujem tudi koledarje, posterje, tiskam tako na papir kot na plastiko, tudi na platno, prodajam tudi okvirje različnih velikosti, ponudbo sem že od začetka tako zastavil, da nagovarjam čim več ljudi”, mi pove Mitja.
“Seveda si tudi fotograf, ne”?
“Jasno, saj to sem prvenstveno. Fotografiram v studiu, izdelujem tudi fotografije za osebne dokumente, ki jih pri meni dobi stranka takoj. Tiskam tudi fotografije v vseh formatih, tudi zelo velike posterje, kot so, recimo, te na steni”, mi pokaže Mitja krasno fotografijo svojih dveh hčerk, ki ju ima z ženo, ki jo je spoznal v Bologni, a je doma iz Trenta.
Dovolj je, da dvignem obrv, in že nadaljuje: “Ne, ne, imenitno se je znašla z mano tu v Sesljanu, stanovanje imava tu blizu, prihajam vsak dan peš v studio, ona zdaj dela od doma, zaradi pandemije, najini hčerki pa obiskujeta slovensko šolo in sta tudi ves dan zasedeni pri računalniku. Ni lahko, a sva se znašla”.
“Katere fotografije tudi delaš”?
“Pravzaprav lahko povem, da delam vse, opravil sem tudi izpit za vodenje drona, tako da lahko fotografiram in snemam tudi iz zraka”, odvrne Mitja in mi pokaže dron, za katerega ceno niti ne vprašam, saj so take zadeve zelo, pravzaprav pregrešno drage.
Ko mu to omenim, se nasmehne, pove, da je za izpit za dron dal dva tisoč evrov, in nato nadaljuje: “Fotografiram seveda tudi na porokah, tu si pomagava s kolegom iz Trsta, kot tudi krste, obhajila, dogodke, na katere me povabijo kot fotografa, a zdaj je vse to ustavljeno zaradi pandemije …”
Mitjo vprašam, kako je zdržal, saj ima fotografski studio odprt šele dobro leto.
“Ni lahko, a ne bom jokal, ker to ni v moji naravi. Res pa je, da sem vseeno upal, da nam bodo zares kaj pomagali, dejansko pomagali in ne samo govorili… Glej, tu plačujem najemnino, sam vidiš, da je studio velik, zato sem mislil in upal, da nam bodo pomagali, a so mi rekli, da lahko samo zamaknem plačilo treh zadnjih mesecev najemnine na kasnejši čas, kar pomeni … novo zadolžitev …, ” umolkne Mitja.


“Kako si pa začel”?
“Kot veš, sem dirkal z motocikli, imel sem tudi lepe rezultate, a prišel je čas, ko sem zaradi pomanjkanja sponzorjev moral nehati, ta šport je izjemno drag in sam si nisem mogel privoščiti, da bi še naprej dirkal. Po poklicu sem kovač, zato sem našel ta prostor tu v središču Sesljana, ga sam predelal in opremil in pripravil za studio, nakupil opremo, vložil sem zares veliko in z ženo sva si rekla, da poizkusim eno leto, da vidim, če bo sploh šlo. In je bilo kar dobro leto, delam seveda stalno, še posebej ob koncu leta sem delal vsak dan od jutra tudi do polnoči, ker je takrat pravi čas za darila in pri meni lahko narediš zares osebno, lepo darilo, tako, kakršnega ti ne naredijo drugi. Kot veš, je digitalna fotografska poklicna oprema draga, a je šlo, dela se nisem bal in se ga ne bojim. Ta pandemija pa nas je vse zares pošteno usekala in vse nas je zaustavila. Sam upam, da bo šlo, da bo ponovno steklo kolikor toliko normalno življenje”, mi pove Mitja, ki doda, da je tesno povezan tudi s šolami, fotografira tudi otroke, pare, družine v studiu.
Kaj pa fotografiranje moto dirk?
Mitja se široko zasmeje in zasvetijo se mu oči: “Seveda, sem fotografiral nekaj, a rad bi več. Upam, da bom lahko od blizu spremljal moto dirke in fotografiral …”
“To ni isto kot dirkanje, ne”, sem zvedav.
“Seveda ni, a je lepo. Nekaj sem se menil z neko ekipo, da bi jim sledil na vseh prvenstvenih tekmah in skrbel za fotografije, bomo videli. Zdaj je vse ustavljeno, ” pove Mitja.
“Ti še diši vonj po bencinu, a”?
V očeh se Mitju pojavijo iskrice: “Še kako! Saj sem ti povedal, da sam nisem nameraval nehati dirkati, ampak tako je šlo”.
“Pa ni nevarno, ko drviš 270, 300 kilometrov na uro po dirkališču na motociklu”?
“Ni, ne, sploh ni …”, se prijazno, a odločno zasmeje Mitja in vljudno pozdravi gospo iz Medjevasi, ki si je prišla naredit fotografije za osebne dokumente.
Zaželim mu sreče, v bližnjem baru, potem ko je gospa že odšla, spijem kavo, on pa sadni sok, še vedno ima namreč postavo motociklističnega dirkača.
Ko se posloviva, mu obljubim, da bom prišel kdaj stiskat nekaj fotografij k njemu.
In mu priznam, da v zadnjih desetih letih nisem stiskal niti ene …
“To je velika škoda, ker se fotografije izgubijo, saj veš, digitalni svet …”, mi pove Mitja, ki še doda, da sam tudi preslika stare fotografije in jih popravi, če so poškodovane.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme