Diplomacija cepiv in novodobni imperializem

Piše: Katja Ferletič

Sredstvo moči in mednarodnega vpliva

Novi koronavirus je tudi “virus revščine” – ustavil je skoraj dvajsetleten svetovni proces izboljšavanja življenjskih razmer in več kot 100 milijonov oseb potisnil na prag skrajne revščine. Svetovna epidemija še vedno terja nove žrtve in povzroča izredno stanje tudi na družbeno-gospodarskem področju. V takih okoliščinah nastaja tudi nova vrsta imperializma, s katerim močnejše države stremijo po nadvladi nad šibkejšimi, tokrat z novimi sredstvi, s cepivi proti koronavirusu.

Cepiva nimajo le funkcije preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni in zaščite javnega zdravja, ampak so postala gospodarska gonila ter tudi močan in zgodovinsko pomemben instrument zunanje politike posameznih držav. Postala so orožje v rokah tistih, ki na svetovni ravni iščejo zaveznike in javni konsenz. Postala so valuta in diplomatsko sredstvo za vzpostavljanje in vzdrževanje mednarodnih odnosov, ki ga v sodobni krizi spretno izkoriščajo predvsem Indija, Kitajska in Rusija.

V zadnjih mesecih so te države svojim sosedom podarile milijone odmerkov cepiv in sklenile zelo ugodne pogodbe za prodajo cepiv, ki jih proizvajajo njihova podjetja. Ne gre pa samo za radodarnost in nesebičnost. V nekaterih primerih je “diplomacija cepiv” privedla do tega, da sta Indija in Kitajska tekmovali v prodaji in darovanju cepiv sosednjim državam predvsem zato, da bi si zagotovili naklonjenost in strateške mednarodne trgovinske pogodbe.

Indija je ena največjih proizvajalk cepiva na svetu, veliko ga potrebuje za svoje ljudi, saj so v državi začeli množično cepljenje in do poletja načrtujejo, da bodo cepili okoli 300 milijonov prebivalcev, kar je manj kot četrtina vseh. Veliko odmerkov cepiva farmacevtske družbe AstraZeneca država tudi podarja in po nizkih cenah prodaja manj bogatim državam – 1 milijon odmerkov Nepalu, 2 milijona Bangladešu in 1,5 milijona Zvezni republiki Mjanmar. Predvsem dar, ki ga je Indija namenila Nepalu, ima pomembno strateško vlogo, saj si je država na tak način zagotovila dobre diplomatske in trgovske odnose s sosedom in v ekonomskem smislu tudi oškodovala sosednjo Kitajsko. Tudi slednja svoje interese po svetu uveljavljala s pomočjo cepiv, ki jih proizvajata družbi Sinopharm in Sinovac. V Šrilanko je kitajska vlada poslala 300 tisoč odmerkov in si tako, namesto Indije, zagotovila pogodbo za izgradnjo novega terminala v pristanišču glavnega mesta Colombo. Sinovac in Sinopharm sta podpisali pomembne pogodbe z več kot dvajsetimi državami. Azijska velesila načrtuje novo svetovno kampanjo, s katero cilja na izboljšanje svojega ugleda v javnosti, saj je bil ta načet po tem, ko je ob začetku izbruha epidemije novega koronavirusa vlada podcenjevala resnost zdravstvene krize. V Pekingu si prizadevajo, da bi po svetu nanje ne gledali več kot na odgovorne za razmah širjenja virusa, ampak kot na rešitelje, ki bodo imeli ključno vlogo pri zajezitvi pandemije. Cepiva postajajo pomemben instrument kitajske zunanje politike, s katerim država promovira svojo moč in širi mednarodni vpliv. Predsednik Xi Jinping ponuja svoje cepivo državam, ki so vključene v več milijard ameriških dolarjev vreden kitajski infrastrukturni in trgovinski program “En pas, ena cesta” in trenutno že potekajo pogovori o t.i. “zdravstveni svilni cesti”. Kitajski lahko očitamo, da šibkejšim državam ustvarja dolžniško past, uvaja nove oblike kolonializma in vsiljuje politiko uradnega Pekinga.

Uresničitev kitajskega projekta pa vendar orgožajo nekateri neuspehi. Več držav surovo kritizira kitajske proizvajalce cepiv zaradi počasnosti dostave obljubljenih odmerkov. K temu lahko dodamo še dvome, ki se že od vsega začetka porajajo v javnosti o sami učinkovitosti teh cepiv. Ameriški New York Times poroča, da se Kitajska brani z objavljanjem “strokovnih” člankov in raziskav, ki dokazujejo nizko učinkovitost in zanesljivost zahodnih cepiv Pfizer-BioNTech in Moderna. To je prava “medijska vojna”.

Izraelci so s cepivom Pfizer-BioNTech povsem zadovoljni: 42 % prebivalstva je že dobilo prvi odmerek cepiva, medtem ko je en prebivalec vsakih pet dobil tudi drugo dozo. Država si je namreč zagotovila veliko količino odmerkov, tako da je s farmacevtskima družbama podpisala sporazum, s katerim se je obvezala, da bo redno poročala o podatkih o kampanji cepljenja in učinkovitosti cepiv.

V “diplomacijo cepiv” je vstopila tudi Rusija s svojim Sputnikom V. Izsledki zadnje faze kliničnega testiranja dokazujejo, da ima Putinovo cepivo močan zaščitni učinek. Svetovni mediji poročajo, da namerava Moskva s svojo strategijo popraviti napake zadnjih let: z donacijami in prodajo po nizkih cenah želi izboljšati svoj mednarodni ugled predvsem potem, ko je Ruska federacija marca 2014 nezakonito priključila Krim, in zaradi preganjanja političnih nasprotnikov predsednika Vladimirja Putina.

Medtem ko se v EU soočamo z zamudami pri dostavi odmerkov, ki smo jih rezervirali pri evropskih in ameriških proizvajalcih, so ruski Sputnik V in kitajska cepiva po nizki ceni kupile tudi države Južne Amerike, Afrike, Azije in nam bližja Srbija.

Enostranske pobude Kitajske, Indije in Rusije ogrožajo tudi večstranske in usklajene odločitve zahodnih držav, ki so se obvezale, da bodo najrevnejšim državam zagotovile cepiva po dostopnejših cenah ali brezplačno. V ta namen je nastalo mednarodno sodelovanje ACT (Access to COVID-19 Tools Accelerator), ki vključuje SZO (Svetovno zdravstveno organizacijo), razna društva in fundacije. ACT promovira globalni projekt COVAX, katerega namen je odvračanje posameznih držav od kopičenja velikih zalog cepiv v skladiščih in promoviranje cepljenja visokorizičnih skupin ljudi v vseh državah na svetu. COVAX zbira sredstva držav donatork, skuša ustvariti globalno upravljanje cepiv proti koronavirusu in želi do konca leta nameniti približno 2 milijardi odmerkov cepiv najrevnejšim državam, soočati pa se mora z zamudami pri proizvodnji in z visokim povpraševanjem v posameznih državah. Tudi Kitajska in Indija sta se pridružili pobudi, Indija se je obvezala nuditi COVAX-u 200 milijonov odmerkov, Kitajska pa 10 milijonov, pri tem pa ju očitno ne vodijo zgolj solidarnostni razlogi, pač pa tudi konkretni zunanjepolitični in gospodarski interesi.

V igri cepiv vsak igra zase in vsi so proti vsem. Ne gre več le za tržno konkuriranje med velikimi farmacevtskimi podjetji. Svetovni voditelji si polnijo usta z lepimi besedami o skupnem dobrem, o varovanju zdravja vseh, v zakulisju pa industrijci in diplomati brusijo svoja orožja: s cepivom nameravajo pridobiti moč, mednarodni vpliv in ščititi svoje gospodarske interese. Kitajska, Rusija in Indija so igro razumele že od vsega začetka.

Rezultati na področju iskanja cepiva proti koronavirusu so vidni in dobri, za to si prizadevajo raziskovalci po vsem svetu. Jasno pa postaja, da bi se morali potruditi tudi pri iskanju cepiva, s katerim bi lahko premagali neenakosti, diskriminacije, brezbrižnost in egoizem posameznih držav, da ne bi, kot vedno, nastradali samo najšibkejši. Očitno nismo vsi na istem čolnu. Trenutno vsi plujemo po razburkanem morju, nekdo je na ladji, nekdo pa na splavu.

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme