Dijaki so nagradili Marija Čuka in se poklonili Narodnemu domu

Narodni dom Projekt izBerem – eLeggo

četrtek, 3. junija 2021, je Državni tehniški zavod Žiga  Zois v oddelku za mlade bralce NŠK v Narodnem domu izpeljal sklepni del projekta izBerem – eLeggo. Kot je v uvodnih besedah povedala prof. Tamara Kaluža, je projekt zaživel lansko leto na pobudo ravnateljice dr. Maje Lapornik. Dijaki iz vrste raznih knjig, ki jih berejo med šolskim letom, izberejo knjigo, ki jim je bila najbolj všeč. Letos so prebirali roman Bela dama devinska Dušana Jelinčiča, roman Ivana pred morjem Veronike Simoniti, roman Mesto v meni Maura Covacicha in roman Črni obroč Marija Čuka. Zelo uspešen projekt je prava spodbuda za branje, razmišljanje in pisanje kritik oz. komentarjev o vsebinah knjig. Dijaki na ta način sami povedo, katero knjigo so imeli najraje, in temu sledi tudi zavest, da se bodo srečali z izbranim ustvarjalcem.

Med omenjenimi deli je največ točk izbral Čukov roman o požigu Narodnega doma, tragičnem dogodku, ki je zaznamoval našo skupnost. Prav zato si je vodstvo šole želelo prirediti zaključni dogodek in podelitev priznanja Mariju Čuku v tej stavbi, ki ima tako poseben pomen za nas Slovence in ki je bila srce slovenskega Trsta pred več kot 100 leti. Ravnateljica Maja Lapornik je povedala, kako si je vodstvo zavoda želelo prirediti ta pomembni dogodek v veliki dvorani Narodnega doma, ki bi bila zelo primerno prizorišče za tako srečanje, in kako so si želeli biti prisotni vsi dijaki Državnega tehničnega zavoda Žiga Zois. Žal zaradi izrednih razmer, v katerih živimo, tega ni bilo mogoče izpeljati. Posebna zahvala, pravi ravnateljica, gre Narodni in študijski knjižnici, ki je takoj razumela željo in stisko in pripravila prostore in omogočila, da so vseeno, sicer v okrnjeni postavi, priredili dogodek v Narodnem domu. Ravnateljica se je zahvalila tudi avtorju Mariju Čuku, saj je njegova literarna umetnina nagovorila mlade, in poudarila, da so dijaki dobro razumeli, da je to knjiga o naši polpretekli zgodovini in bolečih trenutkih za našo slovensko narodno skupnost. To pomeni, da se nam ni treba bati, kakšni so danes mladi, saj se dobro zavedajo narodnosti in slovenstva, je sklenila Maja Lapornik.

Prisotni dijaki, ki so zastopali celoten zavod, so pripravili krajšo kulturno prireditev: Erik Piščanc je zaigral na saksofon skladbo House of the rising sun, Jakob Tul je predstavil vlogo Narodnega doma za slovensko narodno skupnost v Trstu, Nicole Nemanič je podala razmišljanje Borisa Pahorja, Aleksander Gergolet in Meta Peric sta prebrala odlomka iz romana Črni obroč, Jacopo Primosich, Sofia Mercandel in Iztok Kalc so recitirali poezije, Michela Sossi, Nataša Močnik in Veronica Benedetti pa so podale svoja mnenja o prebranem romanu.

Nato je seveda dobil besedo pesnik, pisatelj in esejist Marij Čuk, ki je najprej povedal, da so mu dijaki naložili kar veliko breme in odgovornost z izbiro njegovega romana. Povedal je, da je užival ob branju odlomkov raznih pisateljev, in čestital za odlično slovenščino, ki jo imajo dijaki. Pisatelj pravi, da danes ni kar tako ohranjati slovenščino, saj smo dnevno bombardirani z različnimi jezikovnimi izrazi, ki “onesnažujejo” naš jezik.  Ni hudo, pravi, če pade kakšna italijanska beseda v pogovorih, moramo pa biti sposobni razlikovati med knjižnim jezikom, pogovornim, dialektom, žargonom itd. Nadalje je čestital tudi za ocene in kritike, ki so bile jasne, razumljive in prisrčne. Večkrat se dogaja, da kritiki nimajo kaj povedati in se zato izgubljajo v dolgih opisih, ki na koncu ne povejo ničesar, je dejal Čuk in dodal, da so bila to konkretna mnenja, ki so prišla iz srca. Umetnost ni le konkretnost, ampak je tudi napolnjena z občutki, ki jih ima bralec pri branju. Ne smemo verjeti vsemu, kar piše pisatelj, saj je to le del resnice, pomembno je, kako vsak dojema knjigo. Ko pride do sinteze med resničnostnim in domišljijskim svetom, je pisateljev namen dosežen. Pisatelji in pesniki vedno črpajo iz realnega sveta in ga preoblikujejo v nekaj, kar ni samo njihovo, ampak postane lahko splošno občutje vseh, je še povedal Marij Čuk, ki je mnenja, da literatura nima tistega zaželenega učinka, če ni povezana z družbo in če je ne nagovarja. V današnji družbi so taki zgodovinski dogodki malo porinjeni stran, kot da bi se ne smeli spominjati krutih, krvoločnih in protičloveških dejanj. Umetnost ima prav to vlogo, da  jih pripelje na dan in da se na tem gradi boljša prihodnost in take napake ne ponovijo. Vsak si mora vzeti svoje odgovornosti, če umetnost ne spomni na to, bodo nekateri mislili, da so imeli prav, tudi ko so zagrešili kriminalna dejanja. Roman Črni obroč ima v sebi prav to, saj je tudi moralni “klicaj” za naše sosede, je povedal avtor dijakom.

Na to je spomnil tudi Ivo Jevnikar, predsednik Zadruge Mladika, ki izdaja istoimensko revijo in knjige (Med katerimi je tudi Črni obroč). Poudaril je, da je prav zaradi tega izšel roman pred kratkim tudi v italijanščini. Jevnikar je čestital dijakom, da so roman tako intenzivno in inteligentno brali in da imajo tudi jasna mnenja o tem, kar so prebirali. Prav tako je čestital tudi šoli in profesorskemu zboru za tako lepo pobudo, seznanil dijake z delovanjem Mladike, z revijo in prilogo Rast, pri kateri sodelujejo in so sodelovali tudi nekateri prisotni dijaki, in spomnil, da so pri založbi izšle tudi druge knjige o tem obdobju, kot npr. pred kratkim knjiga Dušana Jelinčiča o uporu Slovencev v okviru društva TIGR.

Ob koncu prijetnega jutranjega kulturnega dogodka so dijaki izročili pisatelju spominsko plaketo, vsi udeleženci pa so se nato zbrali pred Narodnim domom, kjer so pod spominsko ploščo obesili šopek nageljnov v spomin na požig Narodnega doma in v zavest o pomenu, ki ga ima ta stavba za Slovence v Trstu.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Najbolj brano

Prireditve

Vreme