Dete prihaja, da bi nam vlilo upanje in prineslo prepotrebnega miru in tihe radosti

Piše: Iva Koršič

KCLB Gorica – SCGV Emil Komel / Božični koncert z domačimi poustvarjalci in gosti

Zaradi pretečega koronavirusa je lansko leto ob razočaranju vseh tistih, ki uživajo ob glasbi v živo, mrknil tudi božični koncert, ki ga v predbožičnem času že vrsto let ponuja Kulturni center Lojze Bratuž in nas z njim kar najlepše s pevskim in glasbenim doživetjem uvaja v drhteče pričakovanje gotovo najbolj čustveno obarvanega in čarobnega praznika v cerkvenem letu, Jezusovega rojstva. Letos pa je, kljub še vedno resnim epidemiološkim razmeram, našemu slovenskemu kulturnemu hramu uspelo v nedeljo, 19. decembra 2021, pod večer prirediti krasen koncert slovenskih božičnih pesmi za soliste, zbor in orkester, ki je vsem poslušalcem – ti so zasedli vse sedeže v veliki dvorani – segel globoko v srca in prižgal lučko upanja in vlil v duše tisti mir, ki ga prinašajo le doživeti božični prazniki. Toplo domače ob slovenskih ljudskih in avtorskih božičnih melodijah, ki so pravi zaklad v naši glasbeni literaturi, obenem pa profesionalno kakovostno je izzvenel koncert z naslovom Dete iz raja, ki sta ga po že zakoreninjeni navadi v spodbudo ustvarjalnemu naboju glasbenikov iz domačih logov, ki jih premoremo kar lepo število, priredila goriški Kulturni center Lojze Bratuž in Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel. Prav Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel, najstarejša skupina v sklopu zborovske pedagoške poti na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel, ki je doslej prejel že vrsto pomembnih nagrad na raznih, tudi mednarodnih  tekmovanjih in ga od l. 2013 vodi dirigent David Bandelj, vsesplošno talentiran kulturnik, sicer tudi pesnik, publicist in profesor slovenskega jezika na naših goriških šolah, je bil glavna ustvarjalnega zagona polna sila tega nepozabnega glasbenega večera. Božično vzdušje so ob njih soustvarjali ugledni gostje – solisti. Med njimi so bili sopranistka Alessandra Schettino, zavzeta ravnateljica SCGV E. Komel v Gorici, ki ima za seboj kar nekaj raznolikih pevskih nastopov, a jo naša publika pozna še zlasti zaradi duhovito podanih vlog v uspešno postavljenih operetah ob raznih okroglih obletnicah KCLB in ZSKP. Iz Solkana je prišel v goste tenorist Vladimir Čadež, ki je diplomiral na Ljubljanski akademiji za glasbo iz pevske pedagogike pri prof. Alenki Dernač Bunta in je pri nas dobro poznano ime, saj je pel v opernih in operetnih predstavah, svoj pevski doprinos pa daje predvsem koncertnemu petju. Najbolj zveneči imeni na nedeljskem koncertu pa sta gotovo bila Bernarda in Marcos Fink, sestra in brat, čudovita pevca, rojena slovenskim staršem v Buenos Airesu. Pred več leti sta se preselila v Evropo in tu nadaljevala svojo pevsko pot, ki jima je darovala cel kup nepozabnih doživetij in ju ponesla na prestižne svetovne odre, na katerih sta pela ob spremljavi znanih orkestrskih sestavov in pod taktirko slavnih dirigentov. O umetniških dosežkih Bernarde Fink in njenem obsežnem repertoarju priča tudi bogata diskografija, ki jo kitijo številna priznanja in prestižne nagrade. L. 2013 je skupaj z bratom Marcosom prejela nagrado Prešernovega sklada (on jo je celo dvakrat). Poleg drugih priznanj in nagrad je tudi dobitnica avstrijskega častnega znaka za znanost in umetnost ter častnega naziva Kammersängerin. Marcos Fink je med drugim l. 2017 za svoje umetniške dosežke bil deležen nagrade Sama Smerkolja. Da sta obredla vse najbolj znane svetovne odre in da sta na njih popolnoma domača, je takoj razvidno iz njunih markantnih odrskih prezenc, kot bi dejali gledališčniki, njunega celovitega nastopa in seveda čudovitih toplih altovskega in basovskega glasu, ki pri priči osvojita srca poslušalcev in sta kot balzam za razbolelo dušo. Zreli glasovi omenjenih solistov so se enkratno ujemali s svežino številnega Mešanega mladinskega pevskega zbora Emil Komel (31 pevcev!), ki je odlično opravil svojo nalogo v posameznih pevskih nastopih in kot imenitna spremljevalna podlaga ali podpora solističnim intermezzom. Tudi glasbena spremljava orkestra ArsAtelier, ki ga sestavlja 22 glasbenikov slovenske in italijanske narodnosti, je nedvomno učinkovito prispevala k čarobnosti vsega poslušanega. K temu so dodala svoj doprinos pihala, brenkala pa tudi tolkala, ki so pričarala zvonjenje v čarobni božični noči, in drobno, nebeško srebrnozveneči, tankočutni glasovi harfe. Vehementno je vso to množico glasbenih elementov vodil David Bandelj, ki je primerno dinamično, pa tudi z dovršenim odmerjanjem jakosti zvoka usmerjal celoto, da so vse izvajane skladbe prišle natančno do izraza. Mnoge znane, iz slovenske božične zakladnice zajete pesmi je v sodobnejši zven odel oz. jim dopisal orkestrsko partituro zelo talentirani goriški glasbenik Patrick Quaggiato. Tako so se ušesa, predvsem pa srca poslušalcev napojila ob dveh srednjeveških napevih, Angelus ad virginem (ur. Gabriel Crouch), ki ga je uvodoma zapel solidni moški del mladinskega zbora, in Gaudete (prir. Brian Kay), s katerima so znali mladi pevci poustvariti neko “srednjeveško” zvočno tančico. Polna vsebin sta bila tudi napeva iz XVIII. stoletja, spodbudna, skoraj z  veličastnim prizvokom himne, Transeamus usque ad Betlehem (prir. Joseph Schnabel, 1767 – 1831), ki jo je v orkestrski plašč odel Patrick Quaggiato, in vsem zelo poznana Adeste Fideles, ki jo je po Matiju Tomcu orkestriral in priredil David Bandelj, da je zadobila še bolj veličasten zven. Ta napev, ki je sklenil nedeljski spored nabožnih pesmi, in prej imenovani sta se oglasila v vsej polnosti, ki ga presevata besedili. S solističnim nastopom Bernarde Fink je Angelsko petje, pesem, ki se v prazničnih božičnih dneh zmeraj oglaša z naših korov, dosegla res angelske višave. Polni, dostojanstveni  basovski glas Marcosa Finka je še posebno toplo obarval pesem Pastirci kam hitite (Andrej Vavken, 1838-1898) v priredbi Patricka Quaggiata, ki se je v zborovskih trenutkih zaslišala lahkotno in igrivo, kar je izzvenelo kot čudovit kontrast z umirjenostjo basovskih tonov. Quaggiatova orkestrska obdelava, ki je skladbe prežela z veseljem ob rojstvu Božjega Deteca, je bila razpoznavna tudi v pesmi Gregorja Riharja (1769-1863) Poglejte čudo se godi, pri kateri se je altovski glas spajal z lepo zvenečimi mladimi glasovi zbora, pa še pri skladbi Radujte vsi krogi se zemlje (Matija Tomc, 1899-1986), v kateri so se oglasili vsi solisti. Ob zvenu solističnega sopranskega, altovskega ter tenorskega glasu se je kot hvaležna molitev izoblikovala pesem Spet smem pri tvojih jaslicah klečati (Franc Bricelj, 1904-1981) v priredbi Patricka Quaggiata. V poznani pesmi Rajske strune Valentina Štolcerja (1811-1910), v njeni orkestrski obogatitvi in priredbi Igorja Zobina, se je topli, žametni basovski glas Marcosa Finka prepojil z interpretacijo zbora. Kot nežna slutnja nekaj velikega je Božična noč (Mirko Rener, 1919-1993) zasijala v vsej svoji nadzemski milini z zvoki violin in harfe v izvedbi zbora in solistov, v orkestraciji Patricka Quaggiata, ki je poskrbel tudi za priredbo pesmi Zveličar nam je rojen zdaj že omenjenega G. Riharja. Prvi akordi so spet pripadali imenitnemu glasu Marcosa Finka, kateremu so se nato izmenoma pridružili še sopranski, altovski in tenorski glas ter zbor. Zadnji skladbi Adeste fideles je sledil dolgotrajen aplavz navdušene publike, ki so jo popolnoma osvojile pronicljive interpretacije božičnih pesmi. Ker ploskanje ni hotelo ponehati, so izvajalci poklonili še dodatek. Solisti in zbor pa se niso mogli posloviti brez Svete noči, ki spremlja vse slovenske polnočnice in mašne daritve v božično-novoletnem času ter se oglaša skoraj zmeraj na vseh naših božičnih koncertih, saj jo preseva poseben božični žar, ki vsakogar ponese pred betlehemske jaslice, da poklekne pred malim Jezuščkom in mu izpove vse, kar mu prekipeva v duši. 

Tudi letošnji božični koncert, ki so mu sanjave odtenke dodale še spreminjajoče se svetlobne nianse različnih barv in padajoče snežinke ter zvezdice na velikem video posnetku v odrskem ozadju, nas je res čudovito uvedel v praznični božični čas in nas napolnil s tiho radostjo, ki jo je mogoče zaznati le v globini srca.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme