Deset let brez Lonjerske dirke

Piše: HC Fotografije: Slosport

Del zgodovine našega športa

Pred natanko desetimi leti, kot ponavadi na prvo nedeljo v marcu, je Kolesarski klub Adria zadnjič organiziral znano Lonjersko dirko, ki je tradicionalno potekala na Tržaškem in Goriškem z uradnim startom v Barkovljah in ciljem pred kamnolomom Faccanoni nad Lonjerjem. Bila je to 36. izvedba, naslednja je zaradi finančne stiske odpadla, nato je niso več priredili. Deset let od zadnje izdaje je, roko na srce, malo verjetno, da se bo tekmovanje vrnilo v mednarodni koledar kolesarskih dirk za kategorijo amaterjev Elite, je pa tekma za trofejo Združenja slovenskih športnih društev v Italiji v vsakem primeru del zgodovine našega športa in prisotnosti Slovencev v tem prostoru. Za tiste, ki smo redno spremljali dogajanje na vsakoletni uvodni dirki sezone amaterjev, je fotografija tega dogodka značilna pojava direktorja Radija Pečarja v avtomobilu vodstva tekme (na sliki), stoje z glavo skozi odprto premično streho. Za našo srenjo je bilo pomembno, da je slovenski šport v Italiji prepoznaven po mednarodnem dogodku visoke kakovosti, pa tudi da je prireditev leta in leta povezovala ne le vaške skupnosti, temveč tudi sodelavce in zanesenjake od drugod, ki so radi prihajali pomagat. Dela je bilo ogromno, na tisto prvo marčno nedeljo in v dneh pred njo, pa tudi skozi celo let priprav. Preko te ugledne športne manifestacije je v letih Lonjer ne nazadnje dobil svojo telovadnico z večnamenskim centrom.

Kaj je pomenila ta pobuda pri nas, je dokazalo prav srečanje v športno-kulturnem središču v Lonjerju prvo leto, ko je dirka odpadla. “Na nedeljo, ki bi bila rezervirana za kolesarsko tekmovanje, so se sešli športni delavci Adrie, prijatelji dirke in mladi kulturnega društva Lonjer/Katinara, ki so bili kot zagnani sodelavci organizacijske ekipe pobudniki te družabnosti. Soočili so se glede odpovedi po 36 izvedbah, obujali spomine na preteklost, kovali načrte in želje za jutri ter si ogledali nekaj posnetkov in fotografij iz zgodovine trofeje ZSŠDI. Spontano skupščino so počastile tudi osrednje tržaške športne oblasti.” Konec citata iz Novega glasa z 10. marca 2013.

Lonjerski dirki je treba v isti sapi priznati, kakšno težo je imela s športnega vidika, četudi na njej seveda niso tekmovali zamejski športniki in klubi. Udeleževali so se je predvsem mladi iz Italije in iz držav vzhodne Evrope, številni so imeli nato sijajne kariere med profesionalci. Zmagovalci na cilju trofeje ZSŠDI so bili, med drugimi, Fabio Casartelli (nato olimpijski prvak), Maurizio Fondriest (svetovni prvak), Alessandro Ballan (svetovni prvak), Fabio Baldato, Giuliano Figueras, skratka, zlata knjiga, ob kateri se naježijo lase. Nastopilo je še nič koliko drugih kolesarskih šampionov, solidno kariero na najvišji ravni je nazadnje imel tudi Marko Kump, protagonist edine slovenske zmage v Trstu (tik pred zaprtjem, 2010), ki se je v zgodovini dirke zdela že zakleta.

Razlogov, zakaj se zgodba ne nadaljuje, je najbrž nič koliko, med letoma 1976 in 2012 pa se je v Lonjerju zagotovo nabralo gradiva za zajetno knjigo.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme