Demos, Slovenska osamosvojitev in demokratizacija
Društvo slovenskih izobražencev je s Knjižnico Dušana Černeta predstavilo knjigo Demos, Slovenska osamosvojitev in demokratizacija avtorice dr. Andreje Valič Zver ob 25-letnici političnih prelomnih dogodkov v Sloveniji, ki so privedli do demokratizacije ter osamosvojitve Slovenije. Knjiga je dodelana doktorska disertacija o obdobju, o katerem se zdi, da se ga sramujemo. Obletnice prvih svobodnih volitev in Demosa kar bežijo mimo nas, kot da se sramujemo likov, ki so nas leta 1991 pripeljali do osamosvojitve. Že v šolstvu je žalostno, saj povprečni slovenski mladostnik ve o nastanku slovenske države malo ali skoraj nič. Večer je povezoval časnikar Ivo Jevnikar.
Kljub temu da je danes raziskovalcem na voljo ogromno virov in literature o nastanku slovenske države, je dr. Andreja Valič Zver naletela na težave tako pri pripravi kot zagovoru doktorata. Pripravila ga je na FDV v Ljubljani, a je bil iz čisto političnih vzrokov zavrnjen, zato je morala spremeniti fakulteto, spet plačati doktorat in najti novega mentorja, da je v Mariboru lahko zagovarjala doktorat. Kot je dejal zgodovinar Renato Podbersič ml., ki je predstavil avtorico in njeno delo, se na znanstveni instituciji nekaj takega ne bi smelo zgoditi. Knjiga vsebuje veliko arhivskih virov iz državnega arhiva RS, širok izbor literature in veliko opomb; največjo dodano vrednost predstavlja anketa glavnim akterjem izpred 25 let, na katero so žal odgovorili samo predstavniki Demosa, ostali se niso odzvali. Ni prišlo do dialoga, kar je simptomatično za slovensko prizorišče, slovenska pomlad pa je zanemarjena tema tako v zgodovinopisju kot šolstvu in spominu.
“Nujno je potrebno, da se o teh stvareh začne pisati, ko so še živi protagonisti. Zdi se nam, da o tem že vse vemo, a ni tako. Pričujoča knjiga je nov kamenček v mozaiku poznavanja naše ne tako davne zgodovine oz. bližnje preteklosti”, je dejal Podbersič. V strokovnih medijih je bila skoraj 400 strani obsežna knjiga deležna majhnega odziva, kar mogoče kaže na trenutno stanje naše družbe.
Avtorica knjige je kot nekdanja predsednica Društva učiteljev zgodovine Slovenije najprej opozorila na dejstvo, da mladi pogrešajo vedenje o teh časih. Ko so v letih 2007 in 2008 s strokovnjaki spreminjali učne načrte zgodovine, so mnogi bili proti, da se vanje uvrsti obdobje demokratizacije in osamosvojitve Slovenije, ker ni znanstveno obdelano.
V Peterlinovi dvorani je spregovoril tudi časnikar Primorskega dnevnika Martin Brecelj, ki je avtorici najprej čestital “za zaokrožen, teoretično utemeljen in empirično podprt pogled na zgodovinski pojav Demosa ter na ključno vlogo, ki jo je ta koalicija političnih sil odigrala pri osamosvojitvi in demokratizaciji Slovenije”. Med drugim knjiga opozarja tudi na pomemben doprinos, ki so ga k osamosvojitvi in demokratizaciji Slovenije prispevali Slovenci v zamejstvu in po svetu. Brecelj je spregovoril o stranki Slovenska skupnost, ki je bila, kot je še vedno, edina samostojna politična stranka Slovencev v Italiji, ki se je poleg za slovenstvo zavzemala in se še zavzema za demokracijo v zahodnem liberalnem smislu in se postavila na stran Demosa.
Šin
