Delo Toneta Kralja povezuje preteklost in sedanjost, sakralnost in posvetnost

Piše: Katja Ferletič

NŠK Odprtje razstave

Gorica se je prejšnji teden dvakrat poklonila umetniku Tonetu Kralju. Po odprtju razstave v Kulturnem domu z naslovom Kruha in iger: slikarstvo Toneta Kralja 1941–1945, so v torek, 21. maja, v prostorih knjižnice Damirja Feigla odprli razstavo Sakralne slike. Na dogodku so po uvodnem pozdravu direktorice knjižnice Luise Gergolet spregovorili Klavdija Figelj, kuratorka projekta Art Vitrina Trgovski, kustos Pokrajinskih muzejev v Gorici Saša Quinzi in direktor Fundacije oglejske bazilike Andrea Bellavite – izvedenci in ljubitelji umetnosti so svoje znanje in občutke ob Kraljevi umetnosti prenesli tudi v ličen katalog. Razstava je nastala na pobudo predsednika sklada Dorče Sardoč Borisa Perica, ki je tudi posodil delo iz svoje osebne zbirke. Prav tako si lahko med drugimi v NŠK ogledamo slike, ki so jih posodili goriški umetnik Andrej Kosič, dr. Marko Vrtovec ter župniji Štandrež in Zdravščine.

Razstava v goriški knjižnici je del projekta Art Vitrina Trgovski, pri katerem sodelujeta NŠK ter KB Delniška Družba S.p.A. Kot je navzočim razložila Klavdija Figelj, je “Tone Kralj v naših krajih pustil pomembno zgodovinsko-umetniško sled. Bil je izraziti primorski domoljub, prepoznaven po svojem monumentalnem realizmu, ki je svoj odpor do fašizma spretno prepletal z motiviko svojih del.” Mnogi zavedni primorski duhovniki so ga povabili, da s svojimi deli okrasi cerkve, ki so postale del kulturne dediščine Primorske. Umetnostna zgodovinarka je tudi opozorila, da je razstava v NŠK nastala ravno sto let po odmevni razstavi, ki sta jo na goriškem Korzu leta 1924 postavila umetnostna zgodovinarja Antonio Morassi in Sofronio Pocarini. V dvajsetih letih je v Gorico prišel tudi Tone Kralj. Bilo je obdobje, ki je za ta kraj na likovnem področju eno najpomembnejših in najbolj prodornih, “vendar se Kralj ni zapisal v primorsko zgodovinsko avantgardo, temveč ga slovenska umetnostna zgodovina vpisuje v poglavje slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti”. Klavdija Figelj se je ob postavljanju razstave še posebno osredotočila na akvarele, ki spadajo v opus krščanske ikonografije. Gre za sedem oz. osem akvarelov, nesigniranih in nedatiranih, skice za upodobitve v nišah, za katere je bilo rečeno, da niso bile realizirane. Umetnostna zgodovinarka in Andrea Bellavite sta mnenja, da gre za motive iz življenja svete Lucije, ki bi lahko nastali kot priprava za slikarska dela v prezbiteriju cerkve sv. Lucije na Mostu na Soči – tu se nahaja osem upodobitev na platnu, za katere pa vemo, da jih je Kralj slikal leta 1939/40 v Benetkah, kamor se je opravil na študij arhitekture.

Saša Quinzi se je osredotočil na serijo grafik, ki jih je Kralj ustvaril po naročilu ob novomašniških slavjih, predvsem pa na krasno delo, sliko Sv. družina, ki je datirana z letnico 1939 in jo hranijo v Zdravščinah – tja je prišla leta 1951 s kobariškim duhovnikom Stankom Pontarjem. “Kralj je v Gorico prišel po letu 1924, po že omenjeni razstavi, ko so zadnjič razstavljali skupaj italijanski in slovenski umetniki. Po tem letu so se duhovi začeli ločevati,” je dejal umetnostni zgodovinar, ki obžaluje, da je slovenski umetnik zelo malo poznan goriški italijanski publiki, čeprav je bil v letih 1926, 1928 in 1930 redno prisoten tudi na Beneškem bienalu. Kralj je predstavnik ekspresionizma in nove stvarnosti, gibanj oz. “stanj duha”, ki sta se rodili v srednji Evropi – “po prvi svetovni vojni so ljudje najprej odreagirali z jezo, z ekspresionizmom, ki je bil socialno zelo kritičen, oster v slikarskem izražanju. Pristop se je nato umiril, umetnost je izbrala bolj racionalen pristop, tj. novo stvarnost oz. vrnitev k redu z odkrivanjem tradicije v slikarstvu,” je razložil Quinzi. Kralj je bil odličen interpret novega stanja duha, kar se je odlično usklajevalo s potrebami Cerkve, ki je ljubila figurativno slikarstvo, duhovščina pa je v tistih časih bila edina intelektualna opora za slovenski živelj. Občutki iz tistega tragičnega obdobja pronicajo iz del Toneta Kralja, čeprav so navidez še idilična, umirjena.

“Odnos med religiozno in posvetno umetnostjo je v delih Toneta Kralja zelo tesen. Njegove slike in freske v cerkvah izkazujejo globoko vero, ki je osredotočena na skrivnosti božjega učlovečenja,” je poudaril Andrea Bellavite, ki Kralja umešča med slikarje teologije osvoboditve. Nazadnje je o povezavi med NŠK in likovno umetnostjo spregovorila še Luisa Gergolet: “Art Vitrina Trgovski je odprt prostor, kjer umetnost počasi vtira v dušo svojih obiskovalcev, večinoma mladih, jih prevzema z lepoto in utrjuje svojo sporočilno moč. Razstavljene sakralne poslikave naj služijo kot navdih za odkrivanje tega pomembnega umetnika ter kot vabilo h globljemu razumevanju njegovega dela in dediščine, ki nam jo je zapustil.”

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme