Delo odpira strani zgodovine, ki so v Italiji neznane

V Milanu so predstavili roman Marija Čuka Fiamme nere

Zelo težko je imeti skupen pogled na zgodovino, a jo razumeti in objektivno umestiti v prostor in čas bi bilo možno, če upoštevamo dejstva in jih ne prilagajamo ideološkim predznakom. Določenih dogodkov ni mogoče izbrisati. Besede prevajalke Martine Clerici so močno odmevale na predstavitvi romana Fiamme nere (prevod knjige Črni obroč) v Milanu ob proslavitvi 30-letnice samostojnosti Slovenije. Dogodek je pripravil generalni konzulat RS, ki ga vodi Zorko Pelikan, udeležili pa so se ga ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, veleposlanik Tomaž Kunstelj ter številni ugledni gostje, gospodarstveniki, politiki, diplomati in kulturniki. Ob govoru ministrice Jaklitscheve je osrednji del sprejema, ki ga je povezoval Andro Merkù, pripadel romanu Marija Čuka, ki ga je z izjemnim poudarkom predstavil v svoji petkovi izdaji dnevnik La Repubblica in s tem italijanskim bralcem spregovoril tudi o slovenski narodni skupnosti v Italiji. O romanu je ugledni italijanski dnevnik zapisal, da se njegovo branje močno in navdušujoče dotakne bralca in da odpira strani zgodovine, ki so v Italiji neznane, s tem pa pomirjujoče deluje na perspektivo prihodnosti brez sporov in konfliktov.

Ivo Jevnikar je uvodoma predstavil delovanje založbe Mladika, ki je s svojo mnogostrano vsebinsko dejavnostjo bistveni kulturni dejavnik znotraj manjšine, že omenjena Martina Clerici pa je spregovorila o svojih srečanjih s slovenščino, njenim prevajanjem in pristopu k romanu Črni obroč. Literarni kritik in nekdanji kulturni urednik dnevnika Il Piccolo Alessandro Mezzena Lona je natančno spregovoril o romanu Fiamme nere, ki bralca prevzame tako s svojo izvirno strukturo kot pripovednim slogom. Na dlani imamo Trst z začetka prejšnjega stoletja, začetek fašističnega divjanja in poezijo, ki je vest sodobnega človeka, njegov humanistični nadstavek. Čuk, je poudaril Mezzena Lona, bralca zaveže v dogodkovni vrtinec, mu ne pusti do sape do zadnje strani, predvsem pa je pisatelj naredil veliko katarzično in osveščevalno delo. Zgodovino je spnel z umetnostjo, fikcijo z realizmom, tragični dogodek požiga Narodnega doma in fašističnega divjanja z odrešujočo močjo poezije. Roman je tudi odkrivanje novih likov, kot na primer usoda planinca in farmacevta Huga Robleka ter njegove žene. Roman Fiamme nere je zato veliko delo sodobne književnosti. Sledil je pogovor med kritikom in Marijem Čukom, med katerim je pisatelj obrazložil vzgibe, ki so ga vodili pri pisanju, odkril je nekaj zgodovinskih virov, v daljšem razmišljanju je spregovoril tudi o funkciji književnosti in umetnosti danes, ko se človek robotizira in svet oziroma sebe dojema le skozi oči koristnosti. Umetnost, predvsem besedna umetnost, pa je vest vsake civilizacije, tudi naše, ker je umetnost iskanje resnice in resnice ne skriva, kar je primer tudi njegovega romana Črni obroč oziroma v italijanski inačici Fiamme nere.

Na sprejemu je padla tudi sugestija, da bi morali branje romana uvesti tako na šolah v Italiji kot v Sloveniji.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme