“Delamo na spletu in splet je danes v vsakem žepu”

Piše: Katja Ferletič Fotografije: DD

Pogovor / Mojca Purger, urednica spletne strani Družina.si

Prejšnji teden je naše uredništvo obiskala gospa Mojca Purger, odgovorna urednica spletne strani Družina.si. V sproščenem vzdušju smo se pogovarjali o delu na uredništvu, razlikah med tiskanimi mediji in tistimi, ki delujejo na spletu, ter o prihodnosti enih in drugih. Sami se zavedamo, da sta se s spletom in družbenimi omrežji popolnoma spremenila informiranje, torej časnikarski poklic, in tudi način, kako bralci iščejo novice. Mojca Purger je bila pred kratkim tudi na izpopolnjevalnem tečaju v Barceloni, kjer se je poglobila v upravljanje in objavljanje vsebin na spletni strani in družbenih omrežjih. V pogovoru z gospo Mojco smo se marsičesa naučili, predvsem pa smo zadovoljni, ker smo spoznali odlično novinarko, prijazno in toplo osebo.

Prosim, da se predstavite našim bralcem.

Po izobrazbi sem novinarka in literarna komparativistka. Že od študentskih let delam pri Družini. Urejala sem različne rubrike, delala sem tudi v knjižnem oddelku in sodelovala pri zadnji prenovi tednika. Kar nekaj služb sem zamenjala znotraj podjetja, nazadnje pa sem se odločila, da se bom soočila tudi s spletom in se naučila t. i. spletnih veščin. Odgovorna urednica spletne strani Družina.si sem eno leto in moram priznati, da mi je to delo zelo všeč, ker smo ves čas vpeti v dnevno dogajanje in ker imam krasne sodelavce.

Sicer pa sem poročena, z možem Simonom imava tri sinove in živimo običajno družinsko življenje na vasi.

Kdaj ste pri Družini ustvarili spletno redakcijo?

Spletna stran podjetja Družine obstaja že dolgo. Leta 2021 smo jo temeljito prenovili in takrat je tudi uradno dobila svoje uredništvo. Uredništvo je ločeno od uredništva tednika Družina, pa tudi naše delo in vsebine, ki jih obravnavamo, so različni.

Koliko časnikarjev ustvarja spletno stran Družina.si? Imate tudi zunanje sodelavce?

Trenutno se nas pet polno posveča spletnim novicam, ena sodelavka na “polovički” in ena študentka. Vsako jutro imamo sestanek in vsak predlaga svoje ideje, pri nastajanju vsebin za splet pa sodelujejo tudi sodelavci tiskane izdaje ali sodelavci Aleteie.

Kaj pomeni biti spletni novinar? Katere so bistvene razlike med novinarjem, ki piše za tiskani medij, in novinarjem, ki deluje na internetu, če bistvene razlike sploh obstajajo?

V splet moramo stalno vlagati veliko truda, pozornosti in časa, če hočemo biti zanimivi, če hočemo imeti veliko obiskov. Iskati in pisati moramo zanimive, privlačne vsebine ter jih nato objavljati in deliti. Mi “utripamo” na dnevni bazi – pišemo o tem, o čemer ljudje govorijo, ali pa napišemo novico, o kateri bodo ljudje govorili.

Pri pisanju za splet si predvsem hitrejši, ker poročaš v “realnem času”. Zato se večkrat zgodi kakšna napaka, ki pa jo tudi lažje popraviš. Na spletu nisi omejen s številom znakov kot v tisku, v svoje besedilo pa lahko umestiš več fotografij in tudi multimedijske vsebine. Dolžine člankov na spletu ne merimo več s številom znakov, pač pa z minutami, ki jih bralec potrebuje, da zapis prebere (idealna dolžina članka naj bi bila za dve, tri minute branja). Članke na spletu urejaš sam, pri tisku pa jih “postavlja” tehnik. Za povrh pa jih še sam objaviš na družbenih omrežjih, da jih ljudje sploh najdejo. Facebook je npr. kot oglasna deska, na kateri bralce opozarjamo, da smo članek napisali, čeprav nas večina bralcev še vedno doseže neposredno prek spletnega brskalnika. Spletno prisotnost na družbenih omrežjih moramo stalno graditi.

Sama se stalno učim, kako delati na spletu; prepričana sem namreč, da nobena fakulteta ne more dohitevati razvoja spleta.

Kako se je po vašem mnenju s spletom spremenilo informiranje? Razširjena uporaba spletnih platform je spremenila način, kako informacije časnikarji strukturirajo, a tudi način, kako jih bralci uporabljajo. Kaj nam lahko poveste o tem?

Na spletu je poplava brezplačnih informacij: od fotografij z družinskih izletov do političnih mnenj in receptov. Spletni mediji morajo z vsemi temi vsebinami konkurirati, zato morajo biti prispevki še toliko bolj privlačni. Vsak trenutek tudi veš, koliko ljudi je tvoj članek prebralo, veš lahko celo, koliko jih je prebralo do konca!

Priznam, da na spletu včasih trpi novinarska kakovost. Težavo pa imamo tudi z “monetizacijo”: bralci za vsebine na spletu večinoma niso pripravljeni plačevati.

Včasih se zdi, da na spletu lahko postane časnikar prav vsakdo. So po vašem mnenju taki članki obogatitev ali banaliziranje informacij?

Družbena omrežja in splet so danes del našega življenja, v bistvu lahko rečem, da ni več stvari, ki je človek ne bi izvedel. Na spletu lahko prav res vsak objavi svoje mnenje, razmišljanje, svojo zgodbo. Nekateri mladi na primer na družbenih omrežjih postanejo tako priljubljeni, da jim podjetja plačajo, da se fotografirajo z njihovim izdelkom. Rečemo jim vplivneži in se lahko s tem celo preživljajo.

Bralec oz. uporabnik družbenih omrežij ima danes kar težko nalogo, da razloči med oglasno vsebino, lažnimi novicami in neodvisnimi informacijami. Vloga novinarja je, da preveri informacije in jih dopolni, saj če se ljudje po družbenih omrežjih o nečem pogovarjajo, pomeni, da je to zanimiva tematika. Biti moraš zanimiv in se vključiti v debato, paziti moraš, da ne postaneš sterilen, samo tako te bodo brali.

Lažne novice na spletu so zelo občutljiva tema. V glavnem so največji vir takih novic družbena omrežja in nezanesljivi spletni viri informacij. Kakšno je vaše stališče do tega pojava?

Največji problem lažnih novic je, da so 80-odstotno resnične, težko prepoznamo laži – tistih 20 odstotkov pa lahko naredi veliko škodo. Bralci morajo kritično pristopati do informacij, ki jih najdejo na spletu. Številni opozarjajo, da je to ključno za obstoj demokracije. Ker je včasih težko razločiti zrno od plev, je dobro, da imamo spletne portale, ki jim lahko zaupamo. Vsak medij ima svoje poslanstvo. Pri Družini se zavedamo, da med ljudmi velja: kar piše v Družini, drži. In tega ugleda ne smemo zapraviti.

Naša ambicija je biti in ostati osrednji katoliški portal v Sloveniji. Naša vloga je in bo še v prihodnje tudi ta, da našim bralcem pojasnjujemo Cerkev, razlagamo, kaj se dogaja v Cerkvi in svetu. Delamo na spletu in splet je danes v vsakem žepu. 

Kakšna je vloga družbenih omrežij tudi pri izbiranju tematik za vašo spletno stran?

Tam vidimo, o čem se ljudje pogovarjajo, kaj jih zanima. Na podlagi tega potem tudi mi izbiramo tematike, o katerih pišemo. Lani ta čas je bilo na primer na Facebooku ogromno fotografij gob, ker je bila res dobra letina. Na Družina.si smo zato objavili zapis upokojenega sodelavca, ki je strasten gobar, in dobili ogromno bralcev, tudi tistih, ki na našo spletno stran sicer redko zaidejo.

Kako pa nagovarjate mlade bralce?

Sistematično poročamo o dogodkih za mlade znotraj Cerkve in načrtno objavljamo pričevanja mladih, objavljamo na Instagramu, razmišljamo pa tudi o uporabi družbenega omrežja TikTok, ki ga uporablja največ mladine. Mlade nagovarjamo tudi z lahkotnejšimi tematikami, preprostimi anketami, skušamo se jim približati po tistih spletnih kanalih, ki jih sami največ uporabljajo. Odraščanje s telefončkom je pri mladih nekaj naravnega, v družbenih omrežjih so doma, naša naloga je, da jih tam poiščemo. To je del naše prihodnosti, bojim pa se, da se bo mladina pač preselila nekam drugam, ko bomo odrasli preveč “naselili” TikTok, in bomo spet kakšno leto v “zaostanku”.

Zelo cenjena novost zadnjega leta je pošiljanje e-novic Lep večer z Družino. Ste zadovoljni z odzivom uporabnikov?

Pri Družini svojim bralcem vsak večer na njihov e-naslov pošiljamo novičnik Lep večer z Družino s tremi novicami dneva in vsaj ena od njih je dobra novica. Na novičke se lahko prijavi vsak in so brezplačne.

Številni nam pišejo, da so hvaležni za našo pošto, kdaj od bralcev dobimo tudi kakšen predlog. Neki gospod, potomec Slovenca iz Avstrije, nam je celo pisal, ali bi mu jih lahko pošiljali v angleščini ali nemščini! Kdor novic ne želi več prejemati, pa se zlahka odjavi z enim klikom na poseben gumb.

Mislite, da spletno novinarstvo lahko prenovi tudi tiskane časopise? Je splet lahko priložnost tudi za tradicionalne medije? Bodo le-ti v prihodnosti še pomembni ali jih čaka zaton?

Digitalizacija trenutno prevzema vse vidike človeškega vsakdana. Še dobro, da moramo jesti “v živo”, sicer bi najbrž še to počeli “on-line”! Glede prihodnosti tiskanih medijev si mislim, da ne bodo izginili. Ko pa vprašam mlajše od sebe, ali imajo naročeno kakšno revijo ali časopis, mi vsi odgovarjajo, da nimajo in da je tudi ne nameravajo imeti. Morda se bo trend še obrnil, kdo ve.

Verjamem, da bi lahko spletni mediji tiskane naredili bolj zanimive, ker na spletu takoj vidiš, katere vsebine bralce pritegnejo in katere ne.

Uporabljate pri svojem delu tudi umetno inteligenco? Kako?

Chat GPT je moj prijatelj. Vsakodnevno uporabljam umetno inteligenco: za prepisovanje posnetkov, za ideje, za krajšanje prispevkov, pripravo objav na omrežjih, kadar se mi misel ustavi in ne znam naprej. Uporabna je tudi pri načrtovanju projektov in še pri tisoč drugih stvareh. Z njo sem hitrejša in bolj organizirana. Vsekakor pa jo moramo uporabljati inteligentno, s svojo pametjo. 

Kakšna bo prihodnost novinarstva, zlasti glede na širjenje uporabe umetne inteligence?

Mislim, da se bomo novinarji bolj naučili poslušati bralce, kaj res potrebujejo in kaj si želijo. Če bomo hoteli, da nas bodo brali, seveda. Veliko priložnost vidim v lokalnih vsebinah, ki so bistvene tudi pri vašem mediju.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme