“Dela in načrtov res ne primanjkuje!”

Pogovor / Manica Maver, predsednica društva Radijski oder

Radijski oder je dolgoletna realnost slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Od nekdaj sooblikuje kulturno življenje na našem območju, predvsem z radijskimi igrami, istočasno pa tudi z gojenjem slovenske besede, pravorečja in pravzaprav narodne identitete. Lansko leto je krmilo društva prevzela dolgoletna članica Manica Maver, s katero smo se pogovorili o delovanju in nadaljnjih izzivih.

Postala si predsednica dragocenega društva, ki ti je od nekdaj pri srcu …

Tako je, skupina mi je zelo pri srcu, tudi ker sem nekako zrasla z njo. Pravzaprav niti ne pomnim, kdaj sem začela, saj sem v manjši meri nastopala že kot otrok. Mama je bila namreč članica Radijskega odra, in ko so potrebovali otroški glas, sem priskočila k mikrofonu in povedala tistih nekaj potrebnih besed ali kratkih stavkov. To sicer ne velja le zame, ampak tudi za nekatere druge člane sedanjega odbora, ki nekako nadaljujejo tradicijo in pravzaprav poslanstvo, ki smo ga prejeli od staršev. Seveda pa imamo še druge odbornike, ki jim je naša skupina enako pri srcu in ji posvečajo veliko svojega časa. Pravzaprav smo zelo heterogena in generacijsko mešana ekipa, ki zelo lepo sodeluje.

Mogoče je prav omeniti mejnike tega  pomembnega društva in spomniti bralce na nekatere ter na kratko povzeti, kako se je delovanje spreminjalo v času …

Delovanje Radijskega odra sega v povojni čas, vse se je začelo namreč junija leta 1946, in to na pobudo prof. Jožeta Peterlina. Pot Radijskega odra je tudi neposredno povezana z delovanjem tržaškega radia oz. sodelovanja z RAI-em. Vaje in snemanja so potekali na sedežu RAI do leta 1984. Pomemben kasnejši mejnik je ustanovitev Studia Trak in postavitev lastnega snemalnega studia leta 1991. Sledilo je prvo snemanje v novem studiu, potem pa se je tehnika hitro razvijala in kmalu za tem, leta 1996, smo tudi prvič snemali z računalnikom. Nastanek slovenske televizije RAI je dodatno razširil našo dejavnost na sinhronizacijo risank. Tako nekako pridemo do današnjih dni, ko smo nazadnje, leta 2020, posodobili in uredili svojo spletno stran in leta 2022 kot društvo tudi prevzeli Studio Trak.

Čas teče … Vrednote pa ostajajo nespremenjene?

Rekla bi, da ja. Na prvem mestu je ljubezen do slovenske besede, krščanske in demokratične vrednote pa so prav gotovo v ospredju.

Radijsko področje je pred leti doživelo manjšo krizo, prevladala je televizija in tehnika se je hitro razvijala in spreminjala naše vsakdanje živlejnje … Zdaj pa opažamo, da je radio spet priljubljeno medijsko sredstvo …

Že večkrat so napovedovali konec radia na medijskem področju. Nasprotno pa opažamo, da se vrača in še naprej razvija. Radio namreč lahko poslušamo v avtu, pravzaprav kjerkoli smo, med raznimi opravili itd. Med drugim so zdaj novosti, kot so “podcasti”, ki so zelo uspešni. “Podcast” ti dovoljuje, da zaželeno oddajo lahko poslušaš kadarkoli in nisi vezan na sporede in urnike radijskega oddajanja. Prepričana sem, da imajo radio in drugi zvočni mediji svetlo prihodnost.

Prav tako tudi zvočne igre?

Mislim prav, da ja. Mogoče so se spremenili okusi, ljudje imajo rajši krajše igre, nekoč so namreč radi poslušali tudi igre, dolge eno ali dve uri. Danes ima naše življenje hitrejši tempo, imamo pa dobre odzive na naše delovanje, tako da smo zadovoljni in optimisti glede prihodnosti Radijskega odra.

Igranje radijske igre ni kar tako … Zahteva več spretnosti …

Naše delovanje zaobjema pretežno snemanje radijskih iger za otroke in odrasle, ob tem pa sinhroniziramo risanke, snemamo bralne romane in dramatizacije romanov. Za tako dejavnost je res treba imeti različne spretnosti. Treba se je navaditi na nastopanje pred mikrofonom. Pri tem imaš na razpolago samo svoj glas. Z razliko od gledališča, kjer lahko marsikaj sporočaš s telesom ali obrazno mimiko, pa tudi s kostumi ali rekviziti, mora radijski igralec vse bistvene informacije izraziti s svojim glasom in načinom govora.

Ta spretnost govornega izražanja, ki jo gojimo pri Radijskem odru, pa ni pomembna samo za igranje za radijski medij, ampak nam je v življenju izredno koristna, ko moramo javno nastopati. Vedno bolj se zavedam, kako pomembno je, da se jasno izražamo, da govorimo jasno in razločno, da ne jemo besed, da povedanemu damo smiselne poudarke in uporabljamo primerno intonacijo. Lepo je, če znamo svoje misli tudi čustveno primerno obarvati. Zdi se mi, da je področje govorjene besede tako v zamejstvu kot v matični Sloveniji zanemarjeno. Veliko se namreč ukvarjamo s pisano besedo, jamramo, da ljudje ne znajo več pisati in kako je jezik slab, pozabljamo pa, da tudi govorna spretnost zelo peša. Če obvladamo besedo, ton, pravorečna pravila, lahko z glasom sporočamo močne občutke in duševna stanja. Predvsem na tem področju si želi Radijski oder dati svoj doprinos in kamenček k mozaiku raznolikega delovanja naše narodne skupnosti.

Ste v letih našli vedno dovolj članov za to dejavnost?

Mimo Radijskega odra je šlo res ogromno igralcev, članov, odbornikov in sodelavcev in za vse je bilo sodelovanje pri Radijskem odru pravzaprav šola za življenje. Nekateri so s skupino sodelovali več let ali celo desetletij, drugi samo za krajše obdobje. Marsikdo prizna, kako so mu bile dragocene izkušnje, ki si jih je pridobil pri Radijskem odru, kasneje pri iskanju zaposlitve, pri opravljanju svojega poklica ali pa pri sodelovanju v javnem kulturnem, športnem ali političnem življenju.

Pred kratkim ste tudi razpisali avdicijo za nove igralce.

Ja. Kot sem omenila, so nove moči vedno potrebne. Skupina potrebuje nove glasove, da bi bila njihova paleta bogatejša. V ta namen smo razpisali avdicijo, na katero je bil odziv nad pričakovanji. Prijavilo se je skoraj 40 kandidatov, s katerimi bomo izvedli avdicijo v naslednjih tednih. Veseli smo takega odziva, saj pomeni, da je naše delovanje uspešno in da ljudi priteguje. Zanimivo je, da so se kandidati prijavili z vseh koncev in krajev našega slovenskega ozemlja, tako mladi kot tudi starejši. Prav tako v lepem sorazmerju moški in ženske. Res raznolika kandidatura!

Za konec pa še to vprašanje: kaj je na programu in katere novosti so na vidiku?

Več je že trdno ustaljenih pobud društva. Trenutno snemamo nagrajene igre našega natečaja, katerega nagrajevanje je bilo meseca decembra. Prav tako poteka snemanje mini kriminalne serije Nona Matilda in sinhronizacija risanke Mišek Tip. Pravkar smo sklenili snemanje velikonočne igre Gregorja Čušina Vita dolorosa, v režiji Lučke Susič. Tej ste lahko prisluhnili v velikem tednu. Pripravljamo pa tudi že letošnjo Malo gledališko šolo Matejke Peterlin, ki vsako leto zaživi med poletnimi počitnicami v Finžgarjevem domu na Opčinah v sodelovanju s Slovensko prosveto in je namenjena gledališki vzgoji otrok. Letos bo ta spet potekala cel dan: prijavljeni otroci bodo v enem tednu naštudirali gledališko predstavo, ki jo bodo zadnji dan uprizorili pred občinstvom. Prav tako je v pripravi priljubljen poletni dogodek, zvočno gledališče na Repentabru.

Ne primanjkuje pa niti novih idej in izzivov. V mislih imamo tečaj lepe govorice, ki bo namenjeni širši javnosti. To bo zanimiva ponudba za naše predstavnike društev, predsednike, mlade odbornike, napovedovalce, politike itd.

Sanjamo pa tudi o novih oblikah delovanja, o uporabi novih sredstev, ki jih nudi sodobna tehnologija, a o tem mogoče v kakšnem kasnejšem intervjuju…

Dela in načrtov nam res ne manjka.

Vabim zato, da nam sledite na naši spletni strani (www.radijskioder.com), naših socialnih omrežjih in seveda da nas poslušate po valovih radia Trst A, televiziji in na radijskem podcastu. (RaiPlaySound).