Dejavnosti za kulturno ovrednotenje pomena nabrežinskega kamna

Piše: Mch

V sklopu čezmejnega izobraževalnega projekta

V sedmi izvedbi Festivala vetra in kamna so v soboto, 30. oktobra 2021, v Nabrežini predstavili tudi dejavnosti, ki so bile izvedene v sklopu čezmejnega izobraževalnega in kulturnega projekta Čudovito potovanje v nabrežinski kamen. Pri izpeljavi le-tega so sodelovali slovenski kiparji in izvedenci iz Italije in Slovenije.

Pestro popoldansko dogajanje se je pričelo na dvorišču Grudnove (rojstne) hiše, na katerem so namestili kiparska dela. Ta so štirje mladi kiparji izdelali poleti v umetniških rezidencah, ki so potekale v nabrežinskih kamnoseških delavnicah. Sibila Leskovec in Tom Winkler (oba s Šolskega centra Srečka Kosovela iz Sežane) ter Marco Maculan in Jasmine Stefanutto (z beneške Akademije lepih umetnosti) so se ob tej priložnosti predstavili občinstvu. Zamisli za svoja dovršeno izklesana dela so črpali iz vsebine (živalskega sveta) Božanske komedije, saj je bil projekt, ki ga je finančno podprla Dežela FJK, povezan s 700. obletnico Dantejeve smrti. Pomene razstavljenih del iz kraškega apnenca je na srečanju predstavila umetnostna kritičarka Eva Comuzzi.

Sobotni spored se je nadaljeval v za lučaj oddaljenem Kulturnem domu Iga Grudna, kjer so predstavniki devinsko-nabrežinske občinske uprave (županja D. Pallotta in odbornika A. D’Errico in M. Romita) prikazali novo dvojezično tablo z napisom Nabrežina, vas kamnolomov. Le-to naj bi postavili ob vstopu v vas, v kateri se snuje razpršeni muzej kamnolomov. Na srečanju so spregovorili tudi o izobraževalnih izzivih mladih kiparskih ustvarjalcev.

Občinstvo si je ob tej priložnosti lahko ogledalo skrbno izdelana video prispevka, ki sta poudarila pomenljive detajle industrijske dediščine nabrežinskih kamnolomov in prenovljene kamnite peči za žganje apna (japnence) pod Šempolajem.

Še največje zanimanje je na srečanju vzbudila razprava z naslovom H koreninam kamna med umetnostjo, zgodovino in duhovnostjo, ki jo je vodil videmski zgodovinar in preučevalec Svetega pisma Valerio Marchi. Okrogla miza, pri kateri sta sodelovala prof. Zvonko Legiša in čedajski jezikoslovec Luca Melchior, je nudila zanimivo primerjavo etimoloških razlag besed, ki so povezane s svetom kamna, med furlanščino, slovenščino, italijanščino in nemščino. V Svetem pismu je kamen v svojem dejanskem ali simbolnem pomenu dokaj pogosto naveden.

Udeleženci so tudi prisluhnili razpravljavcem, ki so obrazložili mnoge zanimivosti o vlogi in načinih obdelovanja nabrežinskega kamna od prazgodovine do današnjih dni. Oglej je bil v času Rimljanov skoraj v celoti zgrajen in okrašen s tem apnencem. Večji del ročnega obrtniškega orodja, ki ga danes uporabljajo kraški kamnoseki, je tako ali drugače v rabi že vsaj 2 tisoč let. Toliko časa tudi trdno in neokrnjeno stoji v Trstu na svojem mestu dobro ohranjeni iz nabrežinskega kamna izdelan Rihardov slavolok, ki ga hodijo gledat turisti od vsepovsod. Poslušalci so tudi spoznali marsikatero anekdoto o nekdanjem življenju v kamnolomih. V času njihovega največjega razvoja pred 1. svetovno vojno je v Nabrežini delalo kar tri tisoč delavcev. Prihajali so iz okoliških in bolj oddaljenih kraških vasi ter tudi iz sosednje Furlanije. Kot znano, nabrežinski kamen krasi palače in poslopja na vseh celinah sveta.

Organizatorji srečanja so se ob tej priložnosti spomnili lani preminulega nabrežinskega ljubitelja kamnarstva in raziskovalca Iveka Pertota, ki je napisal precej publikacij o bogati kraški kamniti dediščini. Le-to je znal tudi posredovati mladim, da lahko ti na profesionalni ravni nadaljujejo to tradicionalno dejavnost, s katero se je pred nekaj desetletji preživljalo mnogo rodov kraških ljudi.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme