Decembrska številka Števerjanskega vestnika

Piše: Iva Koršič

Živahen utrip dogajanja v domači vasi

Od l. 1969 redno štirikrat na leto prihaja na števerjanske domačije, pa tudi v daljne kraje, kamor so se Števerjanci iz raznih vzrokov preselili, Števerjanski vestnik in prinaša opis kulturnega, verskega, gospodarskega in političnega utripa te vinorodne vasice med prijaznimi briškimi griči. V več kot petdesetletni zgodovini je vestnik zabeležil že toliko dogajanja, da so ti zapisi že dragocen vir podatkov za vsestransko spoznavanje življenja na tem koščku prelepe zemlje, ki jo naseljujemo Slovenci, tisti pač, ki nam ni bilo dano prebivati v matični domovini Sloveniji.

Kljub letošnjim epidemiološkim razmeram, ki so vzbujale in še vzbujajo skrb in tesnobo, je mlada ekipa, ki pri SKPD F. B. Sedej ustvarja, tiska in razpošilja vaško glasilo, poskrbela, da je izšla tudi decembrska številka Števerjanskega vestnika. Bogata vsebina je ubrana na božični čas. V njej je kar nekaj strani namenjenih najmlajšim bralcem, ki so lahko po svojem vzgibu pobarvali jaslice, reševali uganke in zanke, tudi take, ki so jim jih namenili malce večji osnovnošolci. Četrtošolci so s skupnim ustvarjalnim zagonom napisali  zgodbico Škrat in zdravilni sirup, ki je popolnoma uglašena na ta strašljivi čas in se konča z zelo svetlim pogledom v prihodnost. Poleg te pravljice so posamezni učenci spisali še druge pod naslovi Moja pravljica, Rdeča Kapica nekoliko drugače,  Šola v času covida, z grenkim priokusom, O majhnem vitezu in o arabskem razbojniku. Dva zapisa Morski pes in Planiski orel segata že na področje naravoslovja.

Upati je, da bodo prav ti mladi navdušeni pisci nekoč prijeli za vajeti domačega glasila, katerega novo številko vsak vaščan gotovo težko pričakuje.

Uvodnik decembrske številke je izpod peresa glavnega urednika Damjana Klanjščka. Vanj je vlil svoje spomine na prvo srečanje s Števerjanskim vestnikom daljnega leta 1997, ko se je kot otrok z družino preselil v Grojno in so prvič v poštnem nabiralniku našli vestnik, katerega glavni urednik je bil Marjan Drufovka. Spominja se tudi, kako mu je bilo pri srcu, ko so mu predlagali, naj bi sam postal urednik glasila, in kako je v dragocenih sodelavcih našel pravo oporo, da so lahko l. 2019 tudi svečano praznovali 50-letnico Števerjanskega vestnika. Z nekakšnim obračunom opravljenega dela, pri katerem si je nabral veliko dragocenih izkušenj in od starejših vaščanov pridobil mnogo nasvetov, se poslavlja od urednikovanja. Štafetno paličico podaja mladima Petri Ciglič in Klari Tercic, ki sta v tem letu že dodobra spoznali uredniško delo in si prizadevali, da bi bila vsaka številka glasila bogatejša in lepša. Sam pa si želi, da bi Števerjanski vestnik zmeraj bil zvest geslu Povezujemo.

O adventnem času, “ko se spominjamo napovedi in pričakovanja božjega učlovečenja, ki obsega in zagotavlja možnost človeškega pobožanstvenja”, piše župnik Marijan Markežič pod naslovom Pobožanstvenje – Božji načrt s človekom. Zapis končuje z besedami: “Kljub temnim oblakom, ki jih prinaša koronavirus, nam Božič prinaša upanje v lepši jutri, saj nam prihaja naproti On, ki je Luč, Rešitev in svetla pot proti drugi strani tunela. Pojdimo korajžno in veselo za Njim!”

Petra Ciglič se je pogovorila z dirigentom Patrickom Quaggiatom o zborovskem delovanju in kulturi med pandemijo. V jeseni so se z velikim upanjem začeli spet zbirati na vajah, a zaradi širjenja koronavirusne epidemije se je vse delovanje ponovno prekinilo. Odpadli so tudi vsi načrtovani koncerti in nastopi zbora, s tradicionalno Cecilijanko vred. Petje je stara slovenska tradicija in Patrick Quaggiato, ob dejstvu, da se naši predniki še v hujših časih niso odpovedali pevski kulturi, upa, da bosta po končani epidemiji petje in delovanje zbora spet pridobili mesto, ki jima pripada.

V intervjuju Quaggiato razkriva tudi, da je petje in glasbo vzljubil v domačem krogu. Nato je že kot fantič sodeloval pri raznih zborih. Na poti zborovske glasbe je srečal dva pomembna dirigenta oz. skladatelja, Stojana Kureta in Ambroža Čopija. Tudi to ga je privedlo do želje po širjenju glasbene izobrazbe in bogatenju lastnega skladateljskega stila. V tem posebnem času zelo občuti pomanjkanje vaj, saj je zborovsko petje treba vaditi v prisotnosti pevcev in počasi graditi skladbo, da kar najlepše zazveni v vseh odtenkih. Upa seveda, da se bo čim prej vrnil čas, ko se bodo spet začele vse zborovske dejavnosti.

Petra Ciglič in Klara Tercic sta starejše sovaščanke in sovaščane povprašale, kakšno je bilo včasih praznovanje božičnih praznikov. Iz pripovedovanj se izrisuje podoba skromnejšega, a nedvomno notranje bogatejše občutenega skrivnostnega dogodka božične noči. Petra Ciglič objavlja četrti del italijanske zgodbe, ki jo je prevedla v slovenščino pod naslovom Pripovedi iz starih pozabljenih predalov in podnaslovom Tinine nogavice.

Marjan Drufovka prinaša vesti iz števerjanske občine. Med drugim poroča, da so se začela dela, s katerimi bo vas končno dobila infrastrukturo za širokopasovno internetno povezavo, pa  tudi da je v načrtu biciplan za večjo varnost kolesarjev in pešcev.

Uresničuje se tudi želja občinske uprave, da bi ustvarila nitko spomina. Spomenik s spiskom padlih v prvi svetovni vojni na trgu pred občinsko palačo se že uresničuje. Števerjanska občinska uprava ga bo postavila v letu 2021.

O tradicionalnih praznikih (vseh svetih, martinovanju, zahvalni nedelji …), ki so letos po sili razmer potekali drugače kot po navadi, pišejo Ema Terpin, Petra Ciglič in Ivan Boškin.

Vinogradnik in vinar Fabijan Mužič se zaustavlja pri … steklenici vina. Pri tem pove marsikaj zanimivega, tudi to, kako smo prišli do današnje standardne velikosti steklenice za vino. Maja Humar podaja zgodovinski pregled društva Briški grič, ki je bilo ustanovljeno 5. septembra 1945 in je v letu 2020 praznovalo 75-letnico delovanja. Odborniki so se domenili, da bodo za obeležitev te obletnice izdali fotokoledar za leto 2021 in se pri tem omejili na pestro društveno delovanje zadnjega obdobja.

Klemen pod naslovom Takšni smo pač ljudje, Mi in covid -19, opisuje, kako je pandemija popolnoma spremenila naš vsakdanjik in zamajala naše psihično stanje. Poudarja pa tudi to, da smo za drugi val epidemije sami krivi, ker se mnogi ne držijo predpisov.

V Števerjanskem vestniku se oglaša tudi ekipa Radia Ve’rite’, ki ima svoj prostor na radijski postaji Radio Spazio, od marca 2020 pa so se preizkusili tudi s predvajanjem oddaje na YouTubu v živo. Njihov moto je Ničesar ne režemo! Med mladimi števerjanskimi intervjuvanci je tokrat Silvia Humar, višješolka na zavodu Žiga Zois. Sama se rada udejstvuje v Mladinskem krožku in zboru. Obdobje epidemije težko prenaša in sanja o tem, da bi šla v Rim in se tam poklicno uveljavila.

Alek Devetak in Petra Ciglič predstavljata nekdanje študente tehničnega zavoda Jurij Vega iz Gorice, Aleka Devetaka, Daniela Peteanija, Guglielma Fratija in Manuela Lupolija, ki so si zamislili zelo koristno  platformo Kam na bris – Dove fare il tampone; najdemo jo na spletni strani dovefareiltampone.it

Ker so Števerjanci od nekdaj tesno povezani z briškim zalednjem “na slovenski strani”,  je v Števerjanskem vestniku tudi izsek iz Briškega časnika. Govor je o novem turističnem  produktu, ki povezuje Brda, Vipavsko dolino in Kras.

V decembrski številki števerjanskega glasila so še Evelinini sladki recepti in   prisrčen zapis v domači govorici o kolednikih, sv. treh kraljih, ki na praznik Gospodovega razglašenja obhodijo briško vas. Letos to ni bilo mogoče. Udeležili pa so se sv. maše v domači cerkvi in tam je vsakdo lahko pustil dar v dobrodelne namene goriškima ustanovama Anffas in Spiraglio. Letos so se v modre z Vzhoda ob dragoceni pomoči Snežice Černic, ki je kot vsakič natančno poskrbela za krasne kostume, pokrivala in rekvizite, preobrazili Matej Hlede, Ivan Devetak in Samuele Mian.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Najbolj brano

Prireditve

Vreme