Aktualno

Danes je pepelnica, začenja se postni čas

Danes je pepelnica, začenja se postni čas

Postni čas je spokorni čas in obdobje priprave na Veliko noč. Kristjani v tem času pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu ter o njegovi velikonočni zmagi življenja nad smrtjo.
V katoliški Cerkvi na pepelnično sredo, ki je danes, na Valentinovo, 14. februarja, začenjamo postni čas, ki bo trajal štirideset dni. Postni čas bomo sklenili z večerno mašo velikega četrtka, ko nastopi velikonočno tridnevje. Letos bo Velika noč v nedeljo 1. aprila.

Na pepelnično sredo se po cerkvah vsako leto opravlja obred pepeljenja. Duhovnik verniku na glavo simbolično posuje blagoslovljen pepel, s čimer se navzven pokaže notranja razpoložljivost vernika za spreobrnjenje oziroma poboljšanje življenja. Duhovniki in ostali bogoslužni sodelavci v postnem času nosijo bogoslužna oblačila v vijolični barvi.

Pepel je znamenje minljivosti, smrti, pa tudi človekove krhkosti, saj se tudi on po smrti spremeni v prah in pepel. Vernemu človeku je pepel tudi znamenje pokore in prenovitve. Kakor ogenj snov prenovi v pepel, tako naj bi se tudi človek s pokoro prerodil v novega človeka.  Ko mašnik na začetku postnega časa vernikom s pepelom na čelo začrta znamenje križa in izreče: Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš, napoveduje konec zemeljskega življenja. Vse sčasoma postane pepel, tako veliko in pomembno, kot tudi majhno in nevredno. V svetopisemski govorici pepel pomeni minljivost in nevrednost. Človek se v stiski in ob smrti zave bivanjske omejenosti in si v trenutkih žalosti, prošnje in pokore na glavo posipa pepel.

Postni čas je spokorni čas in obdobje priprave na veliko noč. Kristjani v tem času pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu ter o njegovi velikonočni zmagi življenja nad smrtjo. Tudi Kristus se je pred nastopom javnega delovanja štirideset dni postil v puščavi, o čemer poročajo trije evangelisti .

Pomenljiv vidik posta je poglobitev osebne povezanosti z Bogom, sredstva za doseganje tega cilja pa so poleg molitve in prejemanja zakramentov sprave in evharistije tudi odpovedi določeni razvadi ali dobrini ter dobra dela. S prejemom zakramenta krsta so pri novokrščenemu odpuščeni in očiščeni vsi grehi. Postni čas duhovnost krsta izpostavlja kot razsežnost sprave med Bogom in človekom.

Strogi post – ko naj bi se samo enkrat v dnevu najedli do sitega – je na pepelnico in veliki petek, zdržek od mesa in mesnih jedi pa vsak petek v postnem času. Namen posta ni prvenstveno v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom prek molitve. Cerkev uči, da so dobra dela, post, miloščina ubogim in molitev usmerjena k doseganju osebnega spreobrnjenja in ne sama sebi namen.

Na podeželju so na Slovenskem v obdobju pred 2. svetovno vojno na pepelnično sredo vsi govorili, da so “zelo slabi”, torej zelo slabotni, ker je bila hrana tako osiromašena, je za Slovensko tiskovno agencijo povedal etnolog Vlado Šlibar, ki je v Pokrajinskem muzeju Celje dolga leta raziskoval tematiko prehrane. V postnem času so po njegovih besedah jedli zlasti žgance, močnik, fižol, zabela pa je bila iz mleka ali smetane.

Značilno postno pecivo so na Slovenskem bile preste. Po ljudskem reku so o pustu zrele neveste, o postu pa preste. Obdobje pred postom, ki je zajemalo tudi pustni čas, je bilo namreč v preteklosti čas ženitev.

Po peki prest so znane Vodice na Gorenjskem, kjer pa gre le še za ostanek nekdaj močno razvejane rokodelske dejavnosti, razvite v delu Gorenjske vse do Ljubljane. Preste naj bi na tem območju sicer začeli izdelovati v Velesovem in okolici po ukinitvi tamkajšnjega samostana proti koncu 18. stoletja.

Slovenska karitas pa že 13. leto poziva k odpovedi alkoholu. Skupaj z Javno agencijo RS za varnost prometa in Zavodom Med.Over.Net spodbuja k preventivni akciji 40 dni brez alkohola. Akciji se med drugim pridružuje katedra za družinsko medicino medicinske fakultete v Ljubljani.

14.02.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!