Dan demokracije?

Piše: Matevž Čotar

Zakaj vprašaj …? Kar smo videli zadnje mesece v ZDA, ni običajna slika, ki jo imamo v mislih, ko pomislimo na besedo demokracija. Število temnih dogodkov je pretreslo državo, ki je največji simbol demokracije na svetu, nazadnje se je zgodil še vdor v kongresno palačo (bilo je to že ozračje državnega udara, skoraj državljanske vojne). Pretresla je tudi največja oz. odmevnejša politična cenzura na spletu, in sicer blokiranje Trumpovega profila na Twitterju. Tudi prizor Bidnove zaprisege ni odražal demokratične slike, saj je bil Washington dobesedno blindiran, delno zaradi epidemije, delno zaradi varnostnih razlogov v luči zadnjih dogodkov. Prisotnih je bilo kar 25 tisoč vojakov, prisegi pa je prisostvovalo le okrog 200 visokih gostov (med katerimi so bili nekdanji predsedniki), 1000 izbranih gledalcev in 200.000 ameriških zastavic. Joe Biden je na zahodni strani kongresne palače z roko na družinskem Svetem pismu iz 19. stoletja, ki ga je držala nova prva dama Jill Biden, prisegel in postal 46. predsednik ZDA. Slovesnost je vodila demokratska senatorka slovenskega rodu Amy Klobuchar. Novi predsednik je v svojem kratkem in umirjenem govoru (trajal je 22 minut, kar ni običajno za to slovesnost) poudaril, da je to dan demokracije, in Američane pozval k enotnosti. Zagotovil je, da bo predsednik tudi za tiste, ki niso volili zanj, in jih prosil, naj mu prisluhnejo. Američane je pozval, naj presežejo delitve, ker brez enotnosti ni miru. Biden je po zaprisegi že začel delo. Najprej je podpisal kar 17 izvršnih odlokov, in sicer na področju pandemije covida-19, gospodarstva, podnebnih sprememb ter rasnih in družbenih neenakosti. Naj omenimo odlok o obveznem nošenju zaščitnih mask, vrnitev v pariški podnebni sporazum in Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO). Kljub veselju demokratov in nekaterih vidnih evropskih in svetovnih predstavnikov (Ursula von der Leyen je poudarila, da ima Evropa po “dolgih štirih letih” znova prijatelja) je pot, ki vodi ZDA v svetlejše obdobje, še dolga. Pandemija je zahtevala 400.000 žrtev in 10.000.000 izgubljenih delovnih mest. Američani so razdvojeni. Trump se ni vdal, ob odhodu iz Bele hiše je dejal, da ni še vsega konec, zaželel je uspeh novemu vodstvu in pozdravil “nasvidenje, se vidimo kmalu” , kar pomeni, da se ne bo umaknil s politične scene in da bo pravzaprav enotnost med Američani težavna pot. Bo spet nastopil kot protikandidat leta 2024? Možno. Trump ali ne Trump, kriza demokracije in globalizacije je na dramatični točki. Amerika pod Bidnovim vodstvom se je začela 20. januarja 2021, od tega trenutka dalje bo razvidno, ali in kako bo poskušal izboljšati položaj svetovne velesile.

Preberi tudi

Naš križev pot

Uvodnik

Naš križev pot

24.03.2021
Zadihali smo!

Uvodnik

Zadihali smo!

09.06.2021

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme