“Da se poznamo!”

Goriška Mohorjeva družba je prejšnji teden v sodelovanju s sestrsko založbo iz Celja izdala fotostatični ponatis knjižice Janeza Evangelista Kalana Da se poznamo! O knjigi iz leta 1931, ki pripoveduje o boju proti alkoholu in je nastala v času močnega protialkoholnega gibanja v prvih desetletjih prejšnjega stoletja v državah Srednje in Severne Evrope, je bil govor v četrtek, 29. maja, “na kavi s knjigo” v Katoliški knjigarni v Gorici. Ko je prvič izšla v popolnoma drugačnih razmerah, sta bili zavest in organiziranost protialkoholnega boja na Slovenskem skoraj na višku, “in vendar je še vedno aktualna”. Zato so se pri GMD odločili za ponatis, “da bi spet opozorili širšo javnost na problem, ki ga včasih pometemo pod tepih”, je povedal urednik in tajnik GMD Marko Tavčar, ki se je ob piškotih in kavi, ki jo je ponudilo podjetje PrimoAroma, pogovarjal z upokojenim primarijem z goriškega oddelka za odvisnosti dr. Bernardom Spazzapanom. Poleg njega sta pri pripravi izdaje sodelovala še Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka v Ljubljani in Pavle Bračko, ki je bil pravzaprav “promotor izida; kot alkoholik, ki že leta ne pije, se vztrajno in zelo vehementno bori proti alkoholu”, je dejal urednik.
Dne 12. maja so svetovne agencije objavile vest, da zaradi alkohola po svetu vsako leto umre, posredno ali neposredno, tri milijone in 300 tisoč ljudi, je še povedal Tavčar. Uživanje alkohola je povezano z več kot 200 boleznimi. Tudi zdravniki pravijo, da npr. kozarec vina pri kosilu pomaga pri prebavi. “Gre za to, da imamo mero”… Spazzapan, ki je napisal kratek spremni esej, je dejal, da so leta in leta posvečali 90% truda narkomanijam, veliko manj alkoholu, čeprav v Italiji umre letno zaradi alkohola okrog 30 tisoč oseb, zaradi droge pa okrog tisoč. Smrti se, hvala Bogu, nižajo, saj se poraba alkohola na splošno niža. Problem je, da se je zvišala pri nekaterih skupinah, ki so visoko rizične, predvsem med mladostniki. Danes je vse manj hudih kroničnih alkoholnih bolnikov; obstajajo nova zdravila, osveščenost je večja. Danes niti ne rabimo več izraza alkoholizem, temveč govorimo o “problemih, vezanih na alkohol”. Pravi alkoholizem je zelo redka zadeva. Samo zaradi tega pa problem ni manjši. “Ko mladostniki pod 16. letom uživajo velike količine alkohola, je hudo, kot se je npr. zgodilo ob zadnjih Okusih ob meji, ko jih je bilo nekaj v komi. Piti ne bi smele nosečnice, pa tudi ne tisti, ki opravljajo določene poklice, kot npr. šoferji, piloti, učitelji itd. Zdi se samo po sebi umevno, očitno pa ni”… Knjižica je aktualna, ker spodbuja primarno preventivo, sproža širšo razpravo. “Iti danes v smer prohibicionizma bi bilo absolutno nerealno”, in vendar je pomembno ljudi osveščati.
Alkohol je visoko na lestvici najbolj nevarnih snovi, ki povzročajo stanje zasvojenosti; je pa tudi res, da vsakdo reagira na svoj način. Problem mladih je, da pijejo na tešče, preden gredo se zabavat. Pri mladoletniku se živčni centralni sistem še razvija in alkohol nanj gotovo ne vpliva dobro. Da škodljivo vpliva na možgane vseh, jasno potrjujejo že t. i. alkoholne amnezije. Škodljiv pa je tudi za vse druge organe. Svetovna zdravstvena organizacija ne govori več o “varnem pitju”: vsaka doza alkohola je lahko škodljiva. Danes se naravnost pravi: Pijte čim manj! To seveda ni všeč tistim, ki alkohol proizvajajo, pa čeprav so mnogi vinogradniki do vprašanja dokaj oprezni, saj se zavedajo, da je vino pijača, ki za življenje ni neobhodno potrebna, ampak je neki “kulturni priboljšek”, ki spada h kulturi prehranjevanja. Protialkoholna gibanja so alkohol leta in leta bičala; po fazi prohibicionizma smo prišli v fazo, ko alkohol spada v enogastronomijo in turizem; veliko ljudi od tega živi. Tržišče se spreminja; v ZDA so si izmislili celo alkohol v prahu, p-alkohol, ki ga natrosijo po pizzi, je povedal Spazzapan.
Problem je vsekakor “pretirana in prehitra uporaba”. In morda še to, da se o tem morda premalo govori. Veliko naredijo t. i. anonimni alkoholiki in klubi zdravljenih alkoholikov. Človeku v težavah je mogoče pomagati, če je psihološko pripravljen na spremembo, če čuti, da je z njim nekaj narobe. Da pa res nekaj dosežeš od njega, mora ponavadi nastopiti družina; najhuje je s tistimi, ki so sami. Za alkoholika je veliko bolj uspešen od zdravnika – drug alkoholik. Problem vsakega zasvojenca je, da misli, da lahko neha, kadar hoče. Marsikdo prehaja iz ene odvisnosti v drugo, “ker išče izven sebe odgovore, ki jih lahko najde samo v sebi”.

DD

Novo pri Goriški Mohorjevi / Na kavi s knjigo o boju proti alkoholizmu

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme