Aktualno

Da b’mogle besiede

Da b’mogle besiede

Pesniški večer v Idrski dolini

Na koncu Idrske doline, tam, kjer se reka že zagozdi med visoka, strma pobočja Kanalskega Kolovrata in beneških grebenov, je bilo v nedeljo, 22. septembra zvečer, nenavadno živahno, saj je bil v Bordonih, pod lopo, bogat pesniški večer. Prireditev, ki je bila namenjena predvsem domačinki Claudii Salamant, ki je že pred leti izdala pesniško zbirko, a je v domači vasi še ni predstavila, bi moral dejansko biti pri vaškem koritu v Salamantih, a so jo prireditelji zaradi muhastega vremena prenesli pod streho in na toplo.
Pesniški večer so priredili domače društvo Val Judrio-Idrska dolina, Kulturno društvo Ivan Trinko ter čezmejno kulturno društvo Nit. Nit je združenje umetnikov, pesnikov, slikarjev, glasbenikov, ki delujejo v Posočju, Benečiji in Reziji, nekateri člani pa so tudi od drugod. Kot pravi samo ime, je namen društva povezovanje, in sicer čezmejno, izmenjava kulturnih vrednot ter umetniških besedil v slovenskem jeziku ter v narečnih oblikah, ki jih tu govorijo.
Po uvodnih besedah predsednice društva Ivan Trinko Jole Namor, ki je bila sicer zaradi nujnih obveznosti odsotna in je zato njene misli prisotnim podala Margherita Trusgnach, je Claudia Salamant predstavila svojo pesniško zbirko ter prebrala nekaj poezij v beneškem narečju in italijanskem prevodu. Kot poudarja Namorjeva, opus Claudie Salamant odločno kaže na navezanost na rojstno hišo, domačo vas in Idrsko dolino. Prve besede, ki jih je ob rojstvu zaslišala, so bile v domači beneški govorici. In ravno na te besede, na to govorico je ostala Claudia skozi vse življenje navezana. To so besede, besiede, ki tkejo vezi, odpirajo srca, vrata, združujejo, tam, kjer vlada samota. Čeprav vsega besiede ne zmorejo. Claudia opisuje svojo dolino brez olepšav in brez idealizacije, kajti življenje v Idrski dolini nikoli ni bilo lahko, niti idilično, a tudi brez tarnanja. Piše o svojih vaseh, o robidi, ki jih zarašča, o reki, ki skriva številne skrivnosti, o tišini, ki je včasih preostra, in o svojih ljudeh, ki jih ima nadvse rada.
Claudio je pri branju na kitaro spremljala hčerka, Amelia Boscutti, v pesniški večer pa je prisotne popeljal s svojo harmoniko Jacopo Paravan, prav tako doma iz Idrske doline, in sicer iz Podklanca. Večerno dogajanje je nadvse spretno in dovršeno povezovala mlada, nadarjena harfistka Beatrice Bertossi, sicer doma iz Medee. Glasba je bila torej tokrat v rokah najmlajših, višješolcev, ki so se odlično izkazali. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

S. P.

28.09.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!