“Da bi se v Librarni vsi počutili kot doma”

POGOVOR Urška Vidoni, mlada knjigarnarica

Na Opčine prihaja novost. Urška Vidoni, mlada Nabrežinka, ki si je kljub mladim letom nabrala že veliko izkušenj, bo v začetku marca odprla knjigarno. Librarna bo prostor, kjer se bodo srečevali ljubitelji knjig, a kotiček ne bo namenjen samo temu. Mlada knjigarnarica ima v rokavu skritih kar nekaj zanimivih načrtov, ki bodo prav gotovo vse ljubitelje knjig (od najmlajših do najstarejših) presenetili. 

Draga Urška, predstavi se našim bralcem. 

Po končani višji šoli v Trstu sem študij nadaljevala na Univerzi v Oxfordu v Angliji. Izbrala sem triletni študij založništva in angleške literature, medtem pa sem začela delovno prakso pri založbi Fairlight Books v Oxfordu, kjer sem delala kot urednica. Delo pri založbi sem nadaljevala še tri leta po končanem študiju, nato pa sem se odločila, da se vrnem v domače kraje. Tu sem opravila kratek tečaj za vodenje knjigarne v organizaciji italijanske šole za knjigarnarje (Scuola Librai Italiani), zatem pa opravila večtedensko prakso v tržaški knjigarni Minerva. Kmalu po opravljeni praksi pa sem se zaposlila pri knjigarni Mondadori v Trstu in tam delala praktično do par mesecev nazaj.

Zakaj si se odločila, da odpreš svojo knjigarno?

V bistvu so bile to od vedno moje sanje. Odkar sem delala, študirala in živela v tujini, sem vedela, da bo delo s knjigami moje delo in da bi nekega dne rada odprla svojo knjigarno. Ko sem se torej vrnila domov, sem tudi začela bolj konkretno misliti na to in delati, da se bodo moje sanje uresničile. Vse se je pravzaprav začelo s tečajem za vodenje knjigarne, zatem sem si v knjigarnah gradila in pridobila dobre izkušnje in končno je prišel trenutek za ta pomemben korak. Knjige so mi bile od vedno všeč, od vedno so bile moj svet. Za nekoga, ki rad bere in so mu všeč knjige, je delo v knjigarni brez dvoma sanjsko delo. 

Zakaj prav na Opčinah?

V bistvu sem želela odpreti knjigarno na Krasu, ker, če malo pogledamo, od Tržiča do Trsta ni nobene knjigarne. Opčine pa so večja vas, kjer je živ center, je polno trgovin in se dogaja marsikaj. Poleg tega sem našla tudi primeren prostor, ki stoji prav na glavni ulici, to je na Dunajski cesti št. 31. Mislim, da je idealen prostor za knjigarno, saj ima velike vitrine, blizu se nahaja tudi srednja šola, tako slovenska kot italijanska, in se torej tam sprehaja veliko mladih (tudi če pravijo, da najstniki niso največji bralci, verjamem, da se lahko na kakšen način tudi njih pritegne v knjigarno). Opčine pa še posebno konec tedna obišče veliko ljudi iz Slovenije oz. Sežane, ki lahko predstavljajo tudi velik del strank. 

Kaj boš torej ponujala? 

Nudila bom knjige v slovenščini in italijanščini, velik poudarek bom dala otroški literaturi in leposlovju, to se pravi romanom itd. Poseben prostor bom namenila tudi knjigam tržaških založb in tržaškim domačim avtorjem. Imela bom tudi nekaj knjig v angleškem jeziku, saj je na Opčinah prisotna tudi mednarodna šola (Scuola Internazionale di Trieste). Kar se tiče italijanskih knjig, bom poseben prostor posvetila manjšim in neodvisnim založbam in tudi knjigam o gorah ter podobnim priročnikom o gorskih poteh, ki so vedno zelo priljubljeni in aktualni. Sodelovala bom z italijanskimi založbami, slovenskimi iz matice ter z našimi tržaškimi, oz. z založbo Mladika, Založništvom tržaškega tiska, in italijanskimi tržaškimi Bora, Mgs in Luglio Editore. Poleg tega bom v knjigarni dala na razpolago prostor za predstavitve knjig, rada pa bi ustvarila bralni krožek za otroke in tudi bralno urico, če bo seveda zanimanje. Bralni krožek bi ustvarila tudi za odrasle, tako v slovenščini kot v italijanščini. Člani bralnega krožka se ponavadi sestajajo enkrat mesečno. Ti torej v mesecu dni preberejo izbrano knjigo, se nato sestanejo in se o knjigi pogovarjajo in si izmenjujejo mnenja. 

Na podlagi česa in kako izbiraš knjige, ki jih boš ponudila strankam?

Najprej bi povedala, da otroška in mladinska literatura morda spadata v najbolj zahteven sektor, ker danes dobimo res ogromno ponudbe, seveda pa je nemogoče imeti vse. Kar se tiče otroške literature (torej od 0 do 6 let), je najbolj pomembno, da je knjiga lepa za otroka in da ga pritegne. Pri pravljicah so zelo pomembne ilustracije, kartonke pa morajo biti res privlačne, saj se otrok z njimi v bistvu igra in so večkrat tudi interaktivne, poleg tega se otrok z njimi uči držati knjigo v rokah. Torej je pri otroški literaturi zelo pomembna izbira po založbah, to se pravi, da ima ponavadi vsak knjigarnar enega ilustratorja oz. eno založbo, katere stil ga najbolj pritegne, to je torej moj glavni kriterij. Treba pa je upoštevati tudi razne tematike, to se pravi knjige o čustvih, o živalih, o zgodovini … to so teme, ki najbolj privlačijo otroka. Pri malo starejših otrocih so zelo pomembne serije knjig, kot je Dnevnik nabritega mulca in podobne. Za srednješolce pa postanejo važni avtorji ter druge serije knjig, kot je Harry Potter. Za odrasle osebe so prav tako pomembni avtorji, seveda tudi romani, esejistika itd. Veliko pa je tudi odvisno od knjigarnarja oz. knjigarnarice. Kot sem že prej omenila, bom veliko poudarka dala tudi manjšim in neodvisnim založbam, poleg tega pa še drugim tematikam, ki niso samo leposlovje ali romani, to se pravi tudi knjigam o receptih, o modi in še marsičemu. 

Urška, koliko je pomembno poznati ponudbo in biti vedno na tekočem v tem svetu?

To je zelo pomembno, ker je število knjig, ki izide vsak teden, še posebno na italijanskem trgu, res res ogromno. Zelo važno je poznati celotno ponudbo (seveda je nemogoče poznati vse) in se osredotočiti na določene založbe oz. sektorje, ki jih določi sam knjigarnar. To bo tudi dalo knjigarni svojo podobo. Novosti spoznavam prek raznih distributerjev, od vedno sledim temu, ker me je od zmeraj zanimalo, tako za italijanske knjige kot za slovenske. Novosti seveda predstavljajo tudi po spletu, na knjižnih sejmih, bila sem na knjižnem sejmu v Ljubljani in tudi v Turinu. Danes postajajo izredno pomembna družbena omrežja, tako da imajo vse založbe svoje strani na najpomembnejših družbenih omrežjih, kot so Instagram, TikTok in Facebook. Velika novost, ki vpliva na današnji svet in posebno na mlade, so t. i. bookstagrammerji in influencerji, to se pravi vplivneži, ki se ukvarjajo s knjigami oz. jih preberejo še prej kot knjigarnarji in jih svoji spletni publiki svetujejo. Danes imamo res veliko spletnih kanalov, ki pomagajo pri spoznavanju knjig in samega knjižnega trga.

Misliš, da so ti in da ti še bodo pomagale tvoje delovne izkušnje?

Izkušnja v knjigarni v Trstu je bila zelo pomembna in mi je veliko pomagala. Veliko sem se naučila in spoznala sem drugačno in dinamično realnost. Naučila sem se, kako govoriti o knjigah, kako jih predstaviti, ukvarjala sem se z raznimi naročili, bodisi glede knjižnih novosti kot drugega. 

Urška, kako pa pomagaš stranki, ki ne ve, katero knjigo bi kupila?

Torej, najprej je treba razumeti nekaj stvari. Razumeti moram, koliko let ima bralec, katere teme ga najbolj zanimajo, ali bo knjigo prebral za oddih ali pa želi zahtevnejšo zadevo itd. Stranko torej vprašam nekaj specifičnih vprašanj, da skušam osebo bolje spoznati, in nato predlagam knjigo. Stranka se lahko zanima za zgodovino, aktualne teme, kriminalke, smešne vsebine itd. Podobno je tudi, ko moraš stranki svetovati pri nakupu knjige, ki jo bo potem podarila. Res mi je v veliko zadoščenje, ko oseba kupi knjigo, ki ji jo predlagaš. 

Imaš pa tudi čudovit in barvit logo.

Tako je. Želela sem si nekaj barvitega in modernega. Obrnila sem se na grafični studio Invet Design Nikolaja Persija in Ivana Moneta. Poskrbela sta za vso grafiko, tako za logo kot tudi za druge pripomočke za marketing in knjigarno. Zelo sem jima hvaležna, opravila sta odlično delo. 

Kakšno vlogo imajo po tvojem mnenju knjigarne danes, predvsem pa slovenska knjigarna pri nas?

Na žalost je danes knjigarn vedno manj. So pa izredno pomembne, ker za razliko od interneta dajejo možnost dialoga in soočanja z ljudmi, skupaj s knjigami so pa tudi družbena stvar. Knjigarne in knjige dajejo možnost izmenjavanja idej, ker vsak, ki prebere knjigo, to razume in interpretira na svoj način, ko pa srečaš drugo osebo, boš spoznal neki drugi vidik. Mislim, da knjige beremo sami, a se razvijejo v družbi. Knjigarne ponujajo srečanja z avtorji in veliko jih skuša tudi zgraditi eno določeno skupnost. Sem mnenja, da knjigarna skuša združiti osebe, ki imajo podobna zanimanja, ljubezen do knjig in so odprte za dialog. Slovenska knjigarna na Krasu pa je izjemnega pomena, ker smo tu prisotni v res velikem številu kot slovenska manjšina. Na žalost danes beremo več knjig v italijanskem jeziku, naši avtorji pa pišejo ogromno zanimivih in lepih knjig in prav je, da jih beremo in poznamo. Upam, da bo z odprtjem Librarne na Opčinah vedno več ljudi začelo brati knjige v slovenščini, ker na žalost opažam, da se to zgublja. Upam pa tudi, da se bodo italijansko govoreči bralci zanimali za slovenske knjige. Prav v ta namen sem se odločila, da bom slovenske in italijanske knjige postavila drugo ob drugo, še posebno pa tiste za otroke. 

Misliš, da danes kultura knjige in branja med mladimi izginja?

Mislim, da ja, ampak se na srečo to tudi spreminja. Opazila sem veliko razliko, predvsem pri najstnicah, ko so knjige začele postajati pomembna vsebina Instagrama. Danes je v svetu knjig postal izredno pomemben trend #BookTok. To je v bistvu ključnik oz. beseda, s katero nekdo oz. razni vplivneži promovirajo prebrano knjigo in jo na ta način predstavijo mladim. Ta trend je torej pripeljal mlade v knjigarne in ponovno vzbudil zanimanje za branje. Veliko razliko pa so pri najstnikih opravili japonski stripi manga, ki so drugod prisotni že desetletja, pri nas pa so se začeli razvijati v zadnjih letih. Trenutno je to eden izmed najbolj prodajanih sektorjev in se tudi izredno hitro razvija. Mislim torej, da s pomočjo takih novosti mladi spet spoznavajo knjige, morda na drugačen način, važno pa je, da imajo knjigo v rokah. 

Omenili sva družbena omrežja. Koliko so danes pomembna?

Družbena omrežja so danes največji in najpomembnejši del marketinga. Odprla sem svojo Instagram in tudi Facebook stran, to je Librarna. Instagram je tisto družbeno omrežje, ki je danes morda najbolj uporabljeno, Facebook pa je izredno pomemben za podjetja, ker za razliko od Instagrama tam lahko tudi kaj več napišeš: lahko predstaviš knjigo bolj na široko, napišeš nekaj idej, predstaviš dogodek in še marsikaj. Ti dve omrežji sta si v bistvu različni tudi zaradi tega, ker ju uporabljata dve različni generaciji. Instagram je za mlajše in je bolj usmerjen v vizualni marketing, zaradi tega so slike knjižnih platnic in podobno izredno primerne. 

Kaj pa tebi pomenijo knjige in branje? 

Od vedno mi je branje pomenilo izhod iz realnosti. Knjige te popeljejo v drugi svet, ko bereš, ne misliš na nič drugega, spoznaš drugo okolje, se v njem zgubiš in srečaš druge ljudi. Že od mladih let sem vedno brala in to bom vedno počela. Imam polno hišo knjig, v vsaki torbi imam gotovo eno knjigo, in ko imam dve minuti časa, jo vzamem in berem. Moj najlepši trenutek dneva je, ko berem knjigo. Komaj čakam, da imam nekaj prostega časa, da se lahko posvetim branju. Brez knjig in branja čutim, da mi nekaj manjka, manjka pomemben delček mojega življenja. Če pomislim, se že deset let službeno ukvarjam s knjigami. 

Katera pa je tvoja najljubša knjiga, najljubši avtor in kaj bereš trenutno?

Trenutno berem knjigo Gospodar prstanov, sicer v angleškem jeziku. Morda nimam najljubše knjige, ko pa se hočem “izgubit v drug svet”, mi vsakič pri tem pomaga Prevzetnost in pristranost Jane Austin, ki sem jo prebrala že 15-krat. Najljubši avtor oz. avtorica pa je gotovo J. K. Rowling. Knjižna serija Harry Potter je tista prava, s katero sem se zaljubila v knjige in ki bo torej za vedno imela poseben prostor v mojem srcu. 

Kdaj bo torej odprtje knjigarne?

Librarno bi rada odprla začetek marca oz. v prvi polovici marca. Trenutno neprestano delam, da bom ta cilj dosegla, in lahko rečem, da sem na dobri poti. Seveda, ko bo prišel ta dan, boste seznanjeni. 

Urška, kaj lahko pričakujemo od Librarne?

Želim si, da bi Librarna postala kraj, kjer se lahko srečajo ljudje, ki ljubijo knjige, in tudi tisti, ki hočejo knjige spoznati. Nudila bom, kot rečeno, knjige v slovenščini in italijanščini in upam, da bo na ta način postala Librarna skupna točka dveh kultur. Tudi razni dogodki bodo potekali v obeh jezikih in upam, da se jih bo čim več ljudi rado udeleževalo. Moje upanje in moje sanje so, da bi se ljudje v Librarni počutili kot doma, vedno dobrodošli in odprti za komuniciranje in za dialog, tako med njimi kot z mano in vsakim.