“Da bi ga Bog ohranil v sveti veri”

Dr. Matija Cencelj je operativni soorganizator obeležitve 60. obletnice smrti škofa Gregorija Rožmana v Ljubljani. V četrtek, 6. februarja, je v KCLB uvedel večer, posvečen “najbolj oklevetanemu Slovencu, žrtvi sistematičnega in orkestriranega klevetanja, ki se ni končalo z demokratizacijo Slovenije” – škofu Rožmanu. O sporni osebnosti so na večeru spregovorili zgodovinarji dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Stane Granda, dr. Helena Jaklitsch in dr. Renato Podbersič. Najprej je besedo prevzela dr. Griesser Pečarjeva.
Škof Rožman je umrl v Clevelandu 16. novembra 1959 – po cerkvenih predpisih bi morali izvršiti cerkveni ceremonial v ljubljanski škofiji, oblast pa je prepovedala vsako cerkveno svečanost. V clevelandski stolnici je zadušnico vodil tamkajšnji pomožni škof, po pogrebni slovesnosti pa so Rožmanovo truplo pripeljali v Lemont pri Chicagu, na frančiškansko pokopališče. Šele po 54 letih in, potem ko je bil Rožmanov proces razveljavljen, je Cerkev organizirala prenos njegovih posmrtnih ostankov v ljubljansko škofijo: 13. aprila 2013 so ga slovesno pokopali v stolnici. “Redkokatera oseba v novejši slovenski zgodovini je bila predmet takih nasprotij in hkrati tako številnih laži in podtikavanj kot dr. Rožman”, je poudarila Griesser Pečarjeva, ki je dodala, da kljub dokazom, da je bila obtožnica na procesu avgusta 1946 skonstruirana in da za obsodbo ni bilo nobene podlage, se mnenje o škofu Rožmanu ni bistveno spremenilo – “k neresnični podobi niso prispevali samo članki v rumenem tisku, temveč prav tako prispevki iz peres zgodovinarjev in publicistov”. Zgodovinarka je med svojim nastopom govorila o Rožmanovem procesu pred vojaškim sodiščem IV. jugoslovanske armade, “na katerem je z njim sedela na zatožni klopi celotna slovenska katoliška Cerkev, po koncu vojne še edina organizirana sila zunaj komunistične partije”. Rožman je bil pod obtožbo sodelovanja z okupatorjem in različnih vojnih zločinov obsojen na odvzem prostosti s prisilnim delom, izgubo državljanskih pravic in na zaplembo celotnega premoženja, odvzeto mu je bilo tudi državljanstvo. Za obnovo procesa je bilo vloženih več zahtev, vrhovno sodišče RS je sodbo oktobra 2007 zaradi številnih postopkovnih napak, ki jih je Griesser Pečarjeva podrobno navedla, razveljavilo, okrožno sodišče pa je leta 2009 kazenski postopek proti Rožmanu dokončno ustavilo. “Sodišče ni upoštevalo dejstva, da je škof Rožman pomagal neštetim ljudem, ki so pri njem iskali pomoč. Prav to je bil vzrok za njegove stike z okupatorjem… Rožman je bil globoko prepričan, da bodo zavezniki zmagali, da bo nemški poraz odločen drugje in ne v Sloveniji, zato je menil, da nasilen upor ljudstva ni prava pot, izval bi samo nepotrebne žrtve”, je dodala zgodovinarka in predala besedo kolegu dr. Grandi. Tega je zanimalo, kakšen je bil Rožman kot človek in kako so krščanski socialci, katoličani, simpatizerji in aktivni udeleženci partizanskega gibanja gledali nanj – “njihova ocena je bila dokaj enotna v tem, da škof Rožman je bil premehak in nanj so mnogi vplivali”. Navadni kmetje iz vasi Dobrepolje, ene najbolj krščanskosocialnih vasi, so Grandi pripovedovali, kako je škof po napadu Hitlerja na Sovjetsko zvezo k njim poslal štajerske komuniste iz Maribora, da bi zanje skrbeli. Zgodovinarja je zelo zanimal tudi Rožmanov odnos do partizanstva, do duhovnikov Metoda Mikuža in Andreja Ilca, kasnejšega kanonika kolegiatnega kapitlja v Novem mestu (1896–1983), po letu 1943 pa, po Rožmanovi zaslugi, generalnega vikarja za Belo krajino. “Rožmanov odnos do slovenstva bi zaslužil poglobljene študije, podpiral je idejo samostojne države … Zgodba ni še zaprta, treba pa je biti ideološko razbremenjeni in videti stvari takšne, kot so”, je sklenil dr. Stane Granda.
Dr. Helena Jaklitsch je analizirala znane fotografije škofa Rožmana ob generalu Leonu Rupniku in esesovcu Erwinu Rösenerju na paradi ob prisegi slovenskega domobranstva januarja 1945. “Tako Rupnik kot Rožman sta bila obsojena na montiranem političnem povojnem procesu”, je dejala. V Slovenskem biografskem leksikonu je zapis o škofu Rožmanu “ideološki umotvor”, ki bi ga bilo po njenem mnenju nujno potrebno zgodovinsko popraviti, saj je zapisano, da je škof vodil izdajalsko dejavnost in služil okupatorju. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

 

Piše: Katja Ferletič / Srečanja pod lipami: Ob 60. obletnici smrti škofa Gregorija Rožmana

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme