Kristjani in družba

Človek ne živi samo od kruha …

Človek ne živi samo od kruha …

Piše Aljoša Vodopivec / Dobrodošli v stoletju hrane!

Hrana je lahko zdravilo za številne bolezni ali strup za naš organizem. Morda nikoli prej v zgodovini kakor v sedanjem času nismo postavili hrane tako v ospredje. Hrana, prehranjevalne navade in zdravje so postale središčne teme skoraj vsake televizijske oddaje, članka ali razprave. Zdravniki in znanstveniki z vseh področij pa tudi navadni ljudje namenjamo veliko časa in pozornosti hrani, vse do tega, da zapademo v skrajnosti.
Diete in dietizem
Če smo se še do včeraj delili na desne in leve, razvite in nerazvite, verne in neverne…, se danes delimo glede na tip prehrane ali po domače glede na dieto. Smo priče trku prehranskih civilizacij? Če greste s prijatelji na večerjo v restavracijo, boste morali biti pozorni, kaj boste naročili, saj, če so med vami vegani (vegetarijanci so že izven mode), se bodo ob vašem naročilu zrezka zelo verjetno zgražali. Veganstvo ni samo dietni režim, ampak je življenjski slog, ki meji na versko prepričanje.
V primeru veganstva lahko govorimo o pravem bumu: v Nemčiji se število veganov giblje med 600.000 in milijonom, v Italiji je njihovo število ok. 700.000 (vegetarijancev naj bi bilo 4,2 milijona oz. 7% populacije), v Sloveniji pa naj bi se gibalo ok. 40.000. Številke so seveda vse neuradne in nihče jih še ni popisal, vendar so pokazatelj dogajanja na tem področju.
Poleg veganske prehrane imamo še vrsto drugih tipov prehranjevanja, ki posameznika uvrščajo v določeno družbeno skupino in določajo njegovo pripadnost. Lahko trdimo, da gre za pripadnost, primerljivo s pripadnostjo svetovnonazorskemu prepričanju ali religiji ali ideologiji.
Zaradi razširjenosti, obsega in medijske prisotnosti uvrščanja v določene prehranske pripadnosti bolj kot o nekih dietah lahko govorimo o pravem dietizmu – ideologiji o dietah ali prehranskih režimih. Zakaj? Če na primer pogledamo katerokoli spletno stran, članek ali drugo gradivo za vegane in o veganih, lahko hitro opazimo precej religijsko in ideološko obarvane stavke, kot so npr.: “veganstvo ni neka nalepka, temveč je stanje zavesti”, “Veganstvo postaja novo družbeno stanje, ki ga več nihče ne bo mogel ignorirati, zato se bo družba začela počasi prilagajati bolj etičnim standardom življenja”, ali da je veganstvo bolj etičen način življenja. V vsakem primeru gre za prehransko gibanje, ki ima tipične elemente religije, kot so etika, stanje zavesti in družbeni aktivizem. Podobno kakor druga verstva, ki imajo tudi na področju hrane svoje predpise, kot denimo postni čas v krščanstvu, košer hrana v judovstvu ali prepoved določenih živil v islamu, ima veganska ideologija spisek “prepovedanih” živil. Ne samo to, kdor jih uživa, velja v njihovih očeh za kršitelja etičnih standardov.
Poleg tega pa smo v dobi dietizma tudi zato, ker smo z vseh strani bombardirani o različnih dietah “neandertalskega tipa” in po krvnih skupinah, za razkisanje telesa proti raku pa seveda o dietah za hujšanje, za pridobivanje mišične mase, proti holesterolu … V vseh primerih gre predvsem za odlične tržne niše, ki ciljajo na našo željo po zdravem in dolgem življenju. Instant metode nam obljubljajo čudežne učinke v nekaj tednih, vendar pri tem gre za propagiranje ideologije popolnih teles, ki so pogosto nenaravna. Zato gresta z roko v roki dietizem kot novodobna ideologija in iskanje ideala estetske popolnosti. Nihče pa nas ne spodbuja, da bi se sprejeli take, kot smo, da bi se veselili različnosti in drugačnosti, da bi se v svojem telesu počutili dobro in udobno. Ste že kje prebrali ali slišali, da je naše telo samo po sebi čudovito in je dar? Ne, ker v tistem trenutku vam ne bi mogli več prodati čudežnih praškov in krem, metod za hujšanje, lepotnih posegov …
Kuharske oddaje in hrana kot družbeno razkošje
Na drugi strani imamo neverjeten porast kuharskih oddaj ali vsaj kuharskih rubrik. Hrana je bila v vseh zgodovinskih obdobjih pomemben statusni simbol. Kdor si je lahko privoščil določene izdelke, je pokazal, v kateri družbeni sloj spada. Starejše generacije se spominjajo, da je bilo meso na mizi samo ob nedeljah in praznikih, sladkarije so bile izjema med izjemami, o izbirčnosti pri mizi v slogu “to mi ni všeč, ne bom …” ni bilo ne duha ne sluha. Prišli so boljši gospodarski časi in prišla je boljša hrana. Razkošje in izobilje se je poznalo in se pozna tudi na naših jedilnikih. Kar si zaželimo, lahko kupimo in pojemo. Statusni simboli, kot so bili nekoč pršut, zrezki, torte, sokovi …, so danes povsem navadni elementi našega vsakdana.
Tako kakor pri dietizmu tudi v primeru poplave kuharskih dogodkov je vprašanje marketinga in prodaje. Če želite hujšati, morate imeti najprej razlog za to. In obratno. Kako se upreti lepo postreženi, sočni in sveže pripravljeni hrani? Nemogoče! Kuharske oddaje nam prikažejo kuhanje kot nekaj enostavnega, hitrega in prijetnega, ko lahko skuhate celotno kosilo za šest oseb v manj kot pol ure. Seveda vam ne povedo, da morate najprej vse potrebno nakupiti, pripraviti za kuhanje in po jedi pospraviti ter pomiti. Tistih magičnih 20 minut za vaš fantastični in okusni obrok se tako raztegne v pol dneva … Kdor želi pripravljati (dobro) hrano doma, mora imeti veliko časa in finančnih sredstev. Oboje pa je pogojeno z izobrazbenim nivojem, zaposlitvijo, družbenim statusom, družbenimi okoliščinami in finančnimi možnostmi.
Vprašanje hrane posega v družbene norme in obenem izhaja iz družbenega konteksta posameznika in družine ter nanjo vpliva. Banalen primer je lahko kuhanje za domačim štedilnikom, ki je bilo še pred dvema desetletjema tipično gospodinjsko opravilo, rezervirano ženskam, danes pa postaja vedno bolj “šport” moških.
Hrana 2.0
Pogled v prihodnost hrane je zanimiv in večplasten. Na tržišče prihajajo vedno bolj “eko” živila, hkrati pa vedno bolj laboratorijsko pridelana hrana.
Če je bila hrana v preteklosti revna ali razkošna, je kljub vsemu še vedno bila hrana. Danes se ta umika povsem novim izdelkom, ki jo nadomeščajo v celoti. Na naše jedilnike prihajajo praški za pripravo popolnega obroka, ki zmešani z vodo, nam ponujajo celotno kosilo: 30 sekund in smo pojedli. Prašek zmešamo z vodo in popijemo ter pri tem zaužijemo vse potrebne minerale, vlaknine, vitamine in druga hranila. Brez potrebe po nakupovanju in pripravi hrane, brez dolgočasnega pomivanja posode in pospravljanja mize.
S prehajanjem v nove oblike hrane v resnici prehajamo v novo dobo človeštva, kjer bomo zamenjali glagol “jesti” z glagolom “prehranjevati”… V tem bomo skoraj postali podobni živini, ki ne rečemo, da je, ampak se krmi …
Spremembe, ki se dogajajo na področju hrane in prehranskih navad, izvirajo z višje stopnje zavesti o zdravem načinu življenja. Znanost in medicina nam vsak dan prinašata podatke o tem, kako hrana vpliva na naše zdravje in počutje, kako si lahko z njo pomagamo ali škodimo. V preprostih jedeh odkrivamo prave zaklade zdravja proti takim in drugačnim boleznim, ekonomske možnosti pa nam omogočajo, da to lahko uresničimo. Za tem se skriva tudi mnogo pasti. Prva med temi so marketinški prijemi in iskanje tržnih niš. Višja zavest o hrani med potrošniki prinaša pridelovalcem in prodajalcem raznih živil priložnost za manipulacije, zavajajoče slogane, ki obljubljajo hitro hujšanje in popolno telesno postavo ali čudežno ozdravitev ter dolgo življenje, in še bi lahko naštevali.
Ne smemo pozabiti, da smo tisto, kar jemo, in na neki način hrana določa našo istovetnost in družbeno pripadnost. Nove prehranske možnosti in prehranjevalne navade nam prinašajo veliko prednosti in pestrosti, hkrati pa tudi veliko pasti. Večja zavest o porabi ali neuporabi določenih živil nam lahko pomaga ohranjati svet boljši, čistejši in spodbuja trajnostni razvoj družbe, ne sme pa obrniti na glavo naše istovetnosti. In pri vsem tem ne smemo pozabiti na tiste, ki so še vedno lačni in žejni.
(Iz priloge Bodi človek! 20.08.2015)

23.08.2015

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!