Človek, ki je videl preveč

Najstarejšemu živečemu taboriščniku Borisu Pahorju se je rojstni Trst spet množično poklonil. Na nedavnem Tržaškem filmskem festivalu so o 106-letnem pisatelju, ki brez dlak na jeziku rad obravnava teme, o katerih premnogi molčijo, premierno predstavili dokumentarec, ki sta ga za britansko BBC izdelala Jill Nicholls in Alan Yentob. Uro trajajoče delo z naslovom The man who saw too much (Človek, ki je videl preveč) so zaradi velikega zanimanja občinstva 23. januarja v gledališču Miela predvajali dvakrat. Glavni protagonist večera je tako na filmskem platnu kot v dvorani, ki ga je nagradila z izredno dolgim aplavzom, bil tržaški pisatelj.
Producent Marc Ramsay je na srečanju obrazložil, da se je snemanja dokumentarca, ki je trajalo 5 let, lotil zaradi tem, ki jih ta obravnava. Njegovo zanimanje je vzbudilo malo poznano alzaško nacistično koncentracijsko taborišče Natzweiler. Dotaknilo se ga je dejstvo, da so nemški okupatorji to uredili na območju, na katerem je dotlej obratovalo smučarsko središče. Iz kraja zimske sprostitve in športa so ga spremenili v z električno žico obdan prostor mučenja, poniževanja in uničevanja človeških življenj. Ramsay je prebral Pahorjevo Nekropolo, prišel k njemu na obisk v Trst in se podrobno seznanil z njegovo plemenito življenjsko zgodbo. Pri snemanju mu je kot svetovalka pomagala koprska novinarka Neva Zajc.
V dokumentarcu so na resničen in spoštljiv način ter brez vsakršne retorike prikazane ključne etape iz prve polovice Pahorjevega življenja. Avtor v njem pravi, da je bil požig Narodnega doma za 7-letnega dečka tolikšen šok, da ga je “blokiral” za celih 15 let. Sledi oris gorja, ki ga je fašizem s prepovedjo uporabe in poučevanja slovenskega jezika ter s streljanjem in zapiranjem ljudi prizadejal Slovencem.
Delo omenja avtorjev vojni čas v Libiji in kako so ga ob vrnitvi domov nacistom izročili slovenski kolaboracionisti. Po mučenju v palači na Trgu Oberdan so ga odpeljali najprej v Nemčijo in nato v gričevnate Vogeze. Skozi Natzweiler je moralo okrog 52 tisoč taboriščnikov, od katerih skoraj polovica ni preživela vojne. V njem so umirali od lakote, bolezni, fizičnega in psihološkega trpinčenja ter izničenja vsakršnega človekovega dostojanstva.
Pahor spregovori o političnih deportirancih, o izredno izčrpavajočem delu v kamnolomu granita, o živih okostnjakih in dejstvu, da se je smrti nemara rešil, ker je v taborišču postal tolmač norveškega zdravnika. V dokumentarcu se črno-beli posnetki, ki so nastali ob zavezniški osvoboditvi taborišča, prepletajo z današnjimi, ko prikazujejo skrbno urejen spominski park, v katerem se predstavniki francoskih odporniških gibanj klanjajo spominu tam preminulih partizanov. Nekdanje in sodobne taboriščne prizore spremlja branje odlomkov iz Pahorjeve Nekropole. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji
Mch

Na Tržaškem filmskem festivalu dokumentarec o Borisu Pahorju

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme