Čista matematika je nekaj globljega, abstraktnega,… celo duhovnega

Matematična in geometrijska stroka je nemara oddaljen pojem, ki se ga večina navadnih smrtnikov najraje reši po končanem obveznem šolskem študiju. Vsaj tako je prepričan tisti, ki na šolskih klopeh ni nikoli gojil prevelikega zanimanja ali celo spoštovanja do številk in geometrijskih likov. Verjetno je ta neprijazni odnos podvržen vrsti dejavnikov, v katerih ima prvenstveno vlogo razmerje, ki ga študent na svoji šolski poti ima do resnega študija in miselne prožnosti, sicer nezanemarljiva je tudi relacija študent-profesor. Šolnik ima namreč ključno vlogo pri posredovanju zahtevne snovi, najti mora obenem pravi postopek, da dijaku vlije bistveni vitamin, brez katerega je vsak obojestranki napor neučinkovit: v študentu mora sprožiti zanimanje za predmet.
To pa je vse prej kot preprosto; tega se zaveda tudi prof. Drago Bajc, ki vsako sredo sprejema ‘študente’ v razred matematike v Peterlinovo dvorano. Matematik in fizik prof. Drago Bajc že drugo sezono vodi Krožek zabavne matematike za tretje življenjsko obdobje, ki ga prireja Slovenska prosveta. Ko je pred začetkom prve lekcije čakal na slušatelje, se je v krajšem soočanju z nami dotaknil ravno odnosa, ki ga med svojimi lekcijami na Donizettijevi vzpostavlja do sicer posebnega razreda. “Prepustim se namreč improvizaciji. Učil sem na nižji in višji srednji šoli, na univerzi in na podiplomskem študiju: skratka, na vseh poučevalnih stopnjah. Temu amaterskemu nivoju se resnici na ljubo nisem nikoli posvetil, čeprav verjamem, da je verjetno najbolj zahteven od vseh! Preprosto zato, ker je stopnja nižja, občinstvo pa je nehomogeno. Paziti moram, da se nihče ne dolgočasi, da vsi napredujejo na podoben način”.
Kako pa se lahko matematika posreduje tako, da se je ljudje ne ustrašijo? “Matematiko in geometrijo lahko predavatelj predstavi na zabaven način. Lahko na primer izhajamo iz vsakdanjega življenja in se na primer vprašamo: kako lahko razdelimo kvadratno torto na štiri enake dele? Odgovor je: na neskončno načinov! To navadno ljudi preseneti”.
V lanski spomladanski sezoni je prof. Drago Bajc uvajal slušatelje v svet števil, letos je na vrsti geometrija, kasneje pa bo kombinatorika. Po mnenju profesorja je za dojemanje snovi potrebno izhajati iz vsakdanje prakse. Čista matematika je vsekakor nekaj globljega, abstraktnega, … “celo duhovnega – je dejal. Nekateri matematiki verujejo v obstoj nekega sveta, ki je ločen od vsakdanjega: skrivnost je namreč v tem, da matematika deluje sama, ima neko svoje avtonomno življenje. Ne živi za to, da bi sama aplicirala svoje zakonitosti v našem svetu”; te pridejo na spodbudo človeka, “ki te veščine uporablja v fiziki, ekonomiji, v biologiji in še v marsičem”.
Profesor se je obenem obrnil na vsakogar, ki bi se rad preizkusil na lekcijah, ki vsako sredo potekajo ob 17. uri. “Najprej naj ljudje poskusijo, ali jim sploh ugaja. Človek ne sme prehitro obupati! Vsi so doslej nekaj pridobili, sam se privajam na to novo učno stopnjo”, nam je zaupal.
Čeprav je bilo število sodelujočih na prvem srečanju dokaj skromno (ta zapis velja tudi kot spodbuda interesentom in preprosto kot reklama za tečaj matematike prof. Draga Bajca), je bilo pri udeležencih zaznati veliko zanimanje. “Lekcije so zabavne in zanimive. To vam zaupa oseba, ki je matematiko na šoli sovražila: ta tečaj je zame pravo presenečenje”, nam je povedal študent iz Peterlinove dvorane. Njegov ‘sošolec’ pa je imel do snovi v šolskih klopeh drugačen odnos: “Prav je, da človek vselej trenira svoje možgane. Do matematike sem v zgodnjih šolskih letih imel dober odnos: čudil sem se, ko so moji sošolci s težavo dojemali to, kar je bilo zame tako samoumevno…”, nam je zaupal slušatelj, tik preden je prof. Drago Bajc stopil k papirnati tabli in začrtal ‘skrivnosten’ geometrijski lik, kvadrat, ki lahko o sebi marsikaj pove, več od tega, kar si mi navadni smrtniki lahko predstavljamo …
IG

Slovenska prosveta / Prof. Drago Bajc tudi letos vodi Krožek zabavne matematike

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme