Četrti evropski večer v znamenju najstarejše slovenske založbe

Evropski poslanec Lojze Peterle je četrti letošnji evropski večer, ki jih kot predstavnik Evropske ljudske stranke prireja v Ljubljani, posvetil najstarejši slovenski založbi. Mohorjeva družba se je v petek, 1. februarja, v Klubu Cankarjevega doma predstavila, kot se danes kaže, torej trikratno. Celovško Mohorjevo Hermagoras je zastopal direktor Anton Koren, Celjsko Mohorjevo družbo direktor prof. Jože Faganel, našo Goriško Mohorjevo družbo pa tajnik Marko Tavčar. Na prijeten način smo številni prisotni počastili pomembno zgodovino in vplivno sedanjost založniške hiše, ki ne štedi z dosežki in sodobnimi prijemi.
Dne 27. julija 1851 je Andrej Einspiller na pobudo blaženega A. M. Slomška ustanovil založbo in določil zavetnika zanjo, sv. Mohorja. Prvi urednik je postal prof. Anton Janežič. V Celovcu se je torej rodila zamisel o omiki slovenskega naroda, sedež matičnega društva je še danes tam. Kakšno pomembno vlogo za slovensko besedo in za kulturno pluralnost je odigrala v obdobju dveh vojn in v času Jugoslavije. Konec 80. let se je rodila zasebna dvojezična ljudska šola v Celovcu, pod okriljem Mohorjeve delujejo Slomškov dom, študentski dom Korotan na Dunaju (zasluge zanj ima Ivan Tomažič) ter tamkajšnja Knafljeva hiša. Leta 2001 je družba ob 150-letnici prejela zlati častni znak svobode Republike Slovenije za neutrudno širjenje slovenske knjige in utrjevanje narodne zavesti.
Z uradno izjavo so se leta 1992 razdelile tri “Mohorjeve” sestre. Faganel je poudaril njeno vitalno prilagodljivost, s katero nadaljujejo svoje poslanstvo ne glede na razmere. V povojnem času so si edini upali in smeli izdajati knjige z versko tematiko, kmalu so razširili bero svojih knjig na Preglja, Finžgarja, Detelo (t. i. sivi seznam), na znanstveno in strokovno literaturo ter učbenike. Širiti celotno slovensko kulturo, to je bil Slomškov nauk.
Goriška Mohorjeva, ki četrt stoletja deluje kot zadruga, je odigrala ključno vlogo. Pomagala je preprečiti fašizmu uničevalni pohod na področju slovenstva. Spomnili smo se zbora svečenikov sv. Pavla in tedanjega goriškega nadškofa Friderika Barago. Marko Tavčar je poudaril vlogo otroške revije Pastirček, ki izhaja od sezone 1945-46, prostovoljno delo na področju knjižnega založništva, ki glede na razmere rojeva dragocene sadove, ter cenjeni in za zamejski prostor nezamenljivi tednik Novi glas, ki je nastal januarja 1996 po združitvi Katoliškega glasa in Novega lista. Spomnili smo se založniškega podviga Primorskega slovenskega biografskega leksikona, ki je izhajal med leti 1974 in 1994, kaže pa, da nas v prihodnosti čaka razveseljivo nadaljevanje in dopolnilo.
Lojze Peterle je poudaril svetovljansko jedro Mohorjeve in njeno tesno povezavo z vrednotami slovenstva, krščanstva in demokracije. Nujno potrebne so novosti na področju sodelovanja z mladimi avtorji in kulturnimi delavci. Slovenci v Italiji se morda ne zavedamo, kaj imamo. Kot je povedal Marko Tavčar, je na Tržaškem in Goriškem izid knjige velik kulturni dogodek, ki nas potrjuje in daje moči za naprej. Bodimo zvesti Goriški Mohorjevi in bodimo srečni, da je!

Evroposlanec Peterle je imel v gosteh tri Mohorjeve

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme