Cerkev v Sveti deželi je Cerkev trpljenja in vstajenja

Ali lahko obstaja vera, ne da bi jo v svojem življenju udejanjali z delom, s pričevanjem, jo dejansko oplemenitili z milostjo in ljubeznijo do bližnjega? Odgovor na to vprašanje nam ponuja apostol Jakob: vera brez dobrih del je mrtva!
To je bila izhodiščna misel, ob kateri je jeruzalemski patriarh msgr. Fouad Twal razvil svoje izvajanje z naslovom Vera in šalom: priča iz Jezusove dežele kot gost Katedre sv. Justa, v sredo, 6. marca. Njegove besede niso priložnostno poudarjale odnosa, ki veže kristjana na Sveto deželo, a so ravno na podlagi Jakobovih besed pridobile globljo pričevanjsko razsežnost, ki verniku ponuja v razmislek preprosto dejstvo, da se v izpričevanju vere na Bližnjem vzhodu zrcali temeljno poslanstvo same Cerkve: “Naša Cerkev je Cerkev trpljenja, hkrati pa tudi vstajenja”, je dejal gost tržaškega škofa msgr. Crepaldija, ki je v svojem uvodnem posegu podčrtal, da so kristjani predvsem osebe miru. To se je dejansko pokazalo v podpisu pobratenja med tržaško škofijo in župnijo pri Betlehemu, kar sta oba škofa toplo pozdravila.
Jeruzalemski patriarhat docela izpričuje svojo dejansko vraščenost v okolje, v katero je postavljeno: trpljenje se zrcali v izredno hudih okoliščinah splošnega položaja na Bližnjem vzhodu, ki je že desetletja podvržen vojni vihri, v dejstvu, da so kristjani v Sveti deželi izredno maloštevilna skupina; vstajenje pa se kaže v nenehnem snovanju dialoga na tem območju z muslimani in Izraelci in v izjemnem delovanju patriarhata na družbenem, vzgojnem in zdravstvenem področju v Izraelu in Jordaniji. Msgr. Twal je po rodu Jordanec, po daljšem službovanju v vatikanski diplomaciji in na čelu škofije v Tunisu je leta 2008 nasledil msgr. Michela Sabbaha na čelu jeruzalemskega patriarhata.
Na začetku prejšnjega stoletja je bilo kristjanov v Jeruzalemu kar 25 odstotkov prebivalstva, podatki iz leta 2011 pričajo, da je to število zdrknilo na pičla 2 odstotka. V svetem mestu živi danes 15 tisoč kristjanov, v Izraelu pa 140 tisoč. “Večina kristjanov je Arabcev, tem je potrebno prišteti še 51 tisoč vernikov, ki živijo na palestinskih območjih”, je povedal msgr. Twal in poudaril, da so najosnovnejše življenjske razmere prebivalstva vsakodnevno pod udarom zaradi kočljive politike palestinsko-izraelskih odnosov. Kontrolne točke izraelske vojske so navadno prostor nasilja, tudi izraelski enostranski posegi na območje globoko spreminjajo etnične in demografske količnike; še hujše se godi kristjanom in Palestincem v Gazi, kjer nasičenost prebivalstva ruši dostojanstvo osebe. Palestinsko ljudstvo pa na splošno trpi zaradi posledične družbenogospodarske krize. Kaže mamreč, da miru ni in ne bo…
Mnogi se zato sprašujejo, zakaj Jezus Kristus, ki je v teh krajih živel, nemo spremlja to sovraštvo. Po mnenju jeruzalemskega patriarha so za ta položaj krivi ljudje, politiki, ki se krčevito držijo svojih stališč, “včasih pa se zdi, da je tudi naša vera zaspala in da ni več zmožna pričakati Božjo pomoč”.
Jeruzalemski patriarhat z zakoreninjeno dejavnostjo na območju poskuša to zatohlost prebiti. Krščanskih šolskih zavodov je v Sveti deželi kar sto, štirinštirideset jih neposredno upravlja patriarhat; skupno število študentov je okrog 75 tisoč enot. Izobraževalni dejavnosti je potrebno prišteti še veliko število bolnišnic in zdravstvenih središč, ki glede na demografsko razsežnost palestinsko-arabskega prebivalstva dejansko ponuja svoje storitve zlasti tej etnični komponenti. Izredno dejavna je tudi jordanska Karitas, ki zlasti v tem hudem obdobju nudi pomoč vojnim pribežnikom iz Sirije. Msgr. Twal je poudaril zlasti poslanstvo nove univerze v Madabi v Jordaniji, ki bo odslej kovala nove kadrovske moči: naj bodo ti izobraženci porok za prihodnjo normalizacijo Svete dežele.
Katoličani so v takih okoliščinah danes podvrženi nasilju in nestrpnim gestam palestinskih in izraelskih skrajnežev: patriarh msgr. Twal je v stolnici sv. Justa obljubil, da Jezusovi pričevalci ne bodo nikdar klonili bojazni, in povabil, naj katoliški romarji tudi v prihodnje in v čim večjem številu obiščejo Sveto deželo: “Tudi na tak način se bomo čutili manj same”.
V času nove evangelizacije, ki jo Cerkev namenja zlasti evropskim vernikom, je jeruzalemski patriarh posvaril, da izraz nova pomeni preprosto to, da se kristjani povrnemo k evangeljskemu izročilu: temu je vselej zvest jeruzalemski patriarhat, ki je morda med vsemi nosilec trpljenja in hkrati vstajenja.
IG

KATEDRA SV. JUSTA / V gosteh jeruzalemski patriarh msgr. Fouad Twal

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme