Cerkev sv. Urha, ena najstarejših lepotic

Letos izvedeni restavratorski posegi v sklopu popotresne obnove Posočja v ž. c. sv. Jožefa v Soči, p. c. Device Marije na Polju in v ž. c. sv. Urha v Bovcu, ž. c. sv. Lenarta v Kredu, ž. c. Srca Jezusovega v Drežnici, p. c. sv. Brikcija na Volarjih, božjepotni Marijini cerkvi na Mengorah, pokopališki cerkvi sv. Urha v Tolminu, ž. c. sv. Lamberta v Nemškem Rutu,, pri sv. Antonu v Idriji, ž. c. sv. Magdalene na Gorah so velika obogatitev v prepoznavnosti sakralne kulturne dediščine, pomembne za novo vrednotenje zgornjega in srednjega porečja Soče.
Po starosti, umetnostnozgodovinskih izsledkih in zgodovinski vlogi izstopa cerkev sv. Urha v Tolminu, lepotica med najstarejšimi cerkvami ob Soči.
Pri lanskoletnih zaščitnih arheoloških izkopavanjih, ki so potekala ob popotresnem podtemeljevanju temeljev cerkve sv. Urha, so bili najdeni zanimivi grobni pridatki (večje število kovinskih nožev, obsenčnih obročev, cerkveni ključ ene izmed predhodnih cerkva na istem kraju, slovanski skelet s pridatki), ki vsebinsko dopolnjujejo arheološko podobo zgodovinskega časa ketlaške kulture Tolmina med 10. in 11. stol. po Kr. Tolminski muzej hrani obsenčne obroče in uhane, ki jih je pred leti v bližini cerkve izkopal Ivan Jermol. Med najdbami po pomembnosti izstopata dve kovinski okrogli fibuli z upodobitvijo Agnus Dei (do sedaj je bil znan le en tak primer iz območja cerkve sv. Martina v Mostah pri Žirovnici in podobno tudi pri Žminju v Istri), kar govori o zgodnjih krščanskih pokopih ob cerkvi sv. Martina, ki je bil prvotni zavetnik cerkve, kar je bila značilnost za fevdalna središča karolinškega časa (Karolinško obdobje sega od 8. do 10. stoletja); cerkveni zavetnik je bil verjetno spremenjen v 11. stol., v času patriarha Ulricha, kar je bilo navadno zaradi velikih zaslug Ahenskega škofa sv. Urha, ki je leta 950 zaustavil Madžarsko prodiranje v Evropo. Nove najdbe in leta 2000 izvedene georadarske raziskave, ki so pokazale dva starejša tlorisa pod sedanjo cerkvijo, govorijo v prid trditvi obstoja pomembnega krščanskega središča že v I. tisočletju.
Popotresna obnova je sicer vsebovala temeljito statično sanacijo romanske ladje cerkve in poznejšega gotskega prezbiterija iz 1470 (vrhunsko kamnoseško delo t. i. kranjske delavnice, ki nadaljuje tradicijo graditeljev stolnice sv. Vida v Pragi) in prav zaradi pomembnosti cerkve kot kulturnega spomenika so se razvnela strokovna vprašanja, kako z ometi ali brez njih ustrezno predstaviti posamezna arhitekturna obdobja. Odločitev o romanskem ometu ladje in gotskem ometu prezbiterja z vidnim kamnitim šivanim robom je nastala po temeljiti strokovni presoji.
Obnovitveno delo na zunanjščini so spremljali restavratorski posegi na krogovičju gotskih oken prezbiterija, v notranjosti pa na čiščenju, plombiranju in delni retuši stenskih poslikav med okenskimi polji in na desni steni prezbiterija. Izkazalo se je, da gre za izjemno kakovostne freske iz leta 1472, najverjetneje severnjaške šole. O teh poslikavah so pred 1. svetovno pisali že prelat Josip Kragelj, France Stele, A. Moschetti, v zadnjem času pa predvsem Janez Hofler in Robert Peskar in Silvester Gaberšček v knjigi o tolminski župniji. Poleg že prej vidnih obrisov skupine apostolov v pasu pod okni in odkrito figuro Adama ob desnem oknu je z retušo zaživel pasijonski prizor Kristusa s Simonom iz Cirene. Izvedene sonde so pokazale, da je bil celoten prezbiterij poslikan tako, kot so polja med rebri zvezdastega gotskega oboka, poslikani pa so bili tudi sklepniki, ki so figuralno med najlepšimi na Slovenskem. Popotresna obnova je cerkvi sv. Urha vrnila dostojanstvo in ji dala častno mesto med starejšimi sakralnimi spomeniki na Slovenskem. Gradbena dela popotresne obnove je kakovostno izvedlo gradbeno podjetje Zidgrad iz Idrije, restavratorske posege je izvajal Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS, domači mojstri pa so poskrbeli za izvedbo zaščitnega premaza ostrešja in dekoriranih deščic. Ob tej priložnosti so bili izvedeni tudi nova elektrifikacija in ozvočenje cerkve in preureditev zakristije, na zunanjščini pa so bili duhovniški grobovi preloženi v grobnico, ob kateri so nagrobni spomeniki, ki jih je obnovilo kamnoseštvo Mužina.
S. G.

Restavratorska dela v Posočju

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme