“Cerkev mora biti po svoji naravnanosti, vsebini in namenu nujno provokativna”

Msgr. Peter Štumpf je od leta 2009 škof v Murski Soboti. Pri Slovenski škofovski konferenci je odgovoren za medije in za rojake, ki živijo zunaj meja Republike Slovenije. Je “zaveden in ponosen Prekmurec in Prlek”, “človek čiste besede in jasne misli”, je na Srečanju pod lipami 11. aprila 2019 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici o njem dejala moderatorka večera, časnikarka Erika Jazbar.
Velik del prijetnega večera je bil posvečen Prekmurju, ki letos praznuje stoletnico združitve z matičnim narodom. Štumpf je po materi Prekmurec, po očetu Prlek, “to je zelo fajn, saj me vsi imajo za svojega”. Prekmurje, ki so mu v srednjem veku pravili “districtus Transmuranus”, je bilo naseljeno že v bronasti dobi. Davno pred prihodom Madžarov so bili tam prisotni Slovenci. Vpliv slovanskega krščanstva med Prekmurci je gotovo posebna ljubezen do Matere Božje. V Turnišču imajo 1000 let staro župnijo, posvečeno Marijini cerkvi; pred dvema letoma so obeležili 800-letnico prve omembe svetišča. Od 16. stol. dalje so prisotne tudi evangeličanske skupnosti. Med evangeličani in katoličani, pa tudi med evangeličani in kalvinci (reformirano evangeličansko skupnostjo) je prihajalo tudi do velikih nasprotij. “Ni bilo ekumenskega vzdušja”. In vendar so eni in drugi skrbeli, da bi se ohranjal slovenski jezik. V 18. stol. sta tako duhovnik, pisatelj in narodni buditelj Mikloš Küzmič kot njegov bratranec, evangeličan Štefan Küzmič, prevajala Sveto pismo. V sirotišnici v Köszegu so se številni prekmurski fantje vzgajali za učitelje ali duhovnike, da bi učili v slovenskem jeziku. “Izšel je rod prekmurskih narodnih buditeljev, ki so botrovali temu, da smo se pred 100 leti priključili matičnemu narodu”. Kajti tisoč let je bila Mura državna meja med ostalim delom Slovenije in Prekmurjem, ki je bilo madžarsko. “Madžarizacija je bila tam v 19. stol. in v začetku 20. stol. zelo groba”. V službi te madžarizacije so žal bili tudi nekateri škofje. Pred 150 leti so naši ljudje v vinskih sodih pretihotapljali mohorjevke: “Živeli so v slamnatih hišah, blatnih kočah, znali so pa brati in pisati. Imeli so slovensko zavest”. Zelo zanimiv narodni buditelj je bil tudi dr. Franc Ivanocy: bil je zelo izobražen, pred seboj je imel akademsko kariero, lahko bi postal tudi škof, pa se je odločil, da gre v Prekmurje za župnika, da bi v slovenskem jeziku oznanjal evangelij. Tega so se oprijeli tudi njegovi kaplani. Eden izmed njih, Jože Klekl Starejši, je skoraj 40 let urejal periodiko, ki je ljudem ohranjala katoliško vero in slovenski jezik. Prekmurci so “nenavadni in posebni ljudje s širokim srcem. Smo gostoljubni, radi delimo, vendar smo občutljivi. Če tisti, ki mu kaj damo, tega ne ceni, lahko zamerimo. To je naša napaka”.
Odstotek nedeljnikov je med Prekmurci še vedno zelo visok, povprečno 50 %, kar je najvišje slovensko povprečje. In vendar upada. “Imamo tudi veliko nesrečo: najnižjo rodnost v Sloveniji”. Leta 1935 je bilo v Prekmurju kar 480 duhovnih poklicev, po eden na 270 prebivalcev! Samo salezijancev, pripadnikov reda, ki mu pripada tudi msgr. Štumpf, je bilo 74. “Duhovnih poklicev danes ni več, ker ni ljudi, ni otrok… To je naša velika bolečina: trenutno nimamo nobenega bogoslovca”. V Prekmurju imajo največ trgovin na prebivalca v Sloveniji, v Sloveniji jih je največ na prebivalca v Evropi, “smo pa v Prekmurju socialno najbolj ogroženi. Tu nekaj ne štima” … V ljudeh je prisotna “izjemna želja po ohranitvi standarda: prizadevamo si, da bi živeli dobro, oža pa se nam srce za velikodušnost”. Pomanjkanje poklicev je tudi posledica medijskega prikazovanja Cerkev in duhovnikov, je prepričan škof: “Danes smo v Sloveniji vsi duhovniki in škofje pedofili” … V ljudeh je odpor, včasih tudi nasilje. Slovenski duhovniki so pri ohranjanju slovenstva v Prekmurju igrali pomembno vlogo, vendar “uradna zgodovina” tega ni priznavala. Velikih osebnosti je bilo mnogo, a v učbenikih o tem ni sledov. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

GORICA / Srečanje pod lipami: msgr. Peter Štumpf

Preberi tudi

Božja ljubezen

Kristjani in družba

Božja ljubezen

06.06.2020
Zakaj politika potrebuje solidarnost

Kristjani in družba

Navodila slovenskih škofov v slovenskih cerkvah

Kristjani in družba

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme