Cepimo se!

Piše: Jurij Paljk

Komentar in poziv

Znani goriški profesor, ki ima državno službo v državni šoli s slovenskim jezikom, je pod zapis, ki sem ga objavil na družbenem omrežju Facebook, v katerem ugledni slovenski univerzitetni profesor biokemije Roman Jerala napoveduje z znanstvenimi podatki “cunami delta”, pripel svojo “modrost”: “Niste še siti tega medijskega terorizma, ki traja že 18 mesecev?” To je napisal človek, ki poučuje naše mladoletne in ne samo mladoletne otroke in se je tako pridružil množici tistih, ki zanikajo, če pa že ne zanikajo, vsaj omalovažujejo smrtno nevarni koronavirus. Med komentarji se je našel tudi tak, ki je takole napisal: “Populizem covid ne obstaja. Obstaja norost norih brez možganov.” Teh nekaj besed samo za lažje razumevanje stanja, v katerem smo se znašli in ga ni potrebno vedno znova izpostavljati. 

Zdravniki in naravoslovni strokovnjaki, kakršen je prof. Roman Jerala, s katerim smo med prvim valom imeli tudi pogovor v Novem glasu, saj velja za svetovno priznanega znanstvenika, nas nenehno opozarjajo, da je koronavirus danes prisoten med nami v različnih, mutiranih oblikah, ki so bolj nevarne, kot je bil prvi, bolj nevarne predvsem zaradi veliko večje kužnosti; hitreje se torej širi. Zdravniki, modri, preudarni  politiki in znanstveniki tudi poudarjajo, da je proti covidu-19 , delta in drugim oblikam virusa, uspešno le cepljenje, cepljenje in spet cepljenje. To poudarjanje do onemoglosti, da je le cepljenje edina stvar, ki jo imamo danes v boju s smrtno nevarnim koronavirusom, ne prepriča “prepričanih”, tako lahko zapišemo za tiste, ki so proti cepljenju in jih te dni videvamo povsod po svetu, kako protestirajo, se spopadajo s policijo itd.

Sam sem odraščal v družbi, ki je veljala za nedemokratično. Iz prve roke lahko povem, kako je bilo pri vojakih: osemsto fantov so nas v prvem mesecu služenja vojaškega roka postavili v vrsto, šli smo mimo zdravnika in medicinskega tehnika, ki sta vsakega posameznika cepila v ramo. Nihče ni vedel, kaj so nam vbrizgali, povedali nam seveda niso, bila je pa doza močna, saj nas je rama tri dni zelo bolela, a po tistem nihče ni zbolel, malokdo je tudi imel gripo, čeprav smo telovadili in se gibali v Vojvodini na strupenem mrazu, bili so dnevi, ko se je živo srebro spustilo na – 27 stopinj, a smo vseeno šli ven. Tudi prijatelji, ki so služili v italijanski vojski, tu je družba veljala za demokratično, mi vsi po vrsti pripovedujejo, kako so bili cepljeni, ne da bi jih kdorkoli kaj vprašal, a tudi sami niso dosti spraševali. Vzgojili so nas  starši, ki so zdravnikom zaupali, tudi naša generacija zaupa znanosti. Takrat se ni govorilo o “no wax” gibanjih in tudi malokdo je prisegal na boj proti cepivom. V Furlanski nižini, kjer živim, so starejši ljudje hvaležni časom, ko so jih prišli masovno cepit proti jetiki! Proti jetiki, ki je danes, hvala Bogu in cepivom, več ni med nami. V Jugoslaviji so nas v mladih letih cepili tudi proti črnim kozam in koleri, če se kdo še spomni. Nihče ni protestiral, vsi smo bili veseli cepljenja, ker smo vedeli, da po cepljenju ne bomo zboleli.

Gotovo najbolj ugledna političarka sedanjih časov, nemška kanclerka Angela Merkel, sama doktorica znanosti iz fizike!, je pred začetkom četrtega vala pandemije s koronavirusom, v katerem smo sedaj, evropske kolege opozorila s treznimi besedami: “V Nemčiji ne moremo nikogar prisiliti, da se bo cepil proti covidu -19!” Povedano bolj preprosto: v demokracijah zahodnih držav ne moremo nikogar prisiliti, naj se cepi. Osebna svoboda je torej sveta. Takoj pa nastane problem, ko moja svoboda omejuje in ogroža svobodo drugega, sočloveka. Moja svoboda se neha tam, kjer meji na svobodo drugega! Profesorji, zdravstveni delavci, vsi tisti, ki delamo z ljudmi, ogrožamo druge, če sami nismo cepljeni, to je jasno vsakomur; samo tistim, ki so proti cepljenju, ni. In tu seveda naletimo na pravne, politične in druge težave, “o katerih lahko v Italiji poslušate vse mogoče, saj vas tam samo strašijo, v Sloveniji pa je tudi za pandemijo zaradi koronavirusa kriv edino in samo predsednik vlade Janez Janša”. Tako mi je slikovito in zelo trdo, sarkastično, povedala mlada zdravnica, ki je naveličana vsega, še najbolj trdega dela v ekstremnih razmerah na oddelku s pacienti, ki so preboleli ali prebolevajo covid-19, in seveda tistih, ki zanikajo obstoj koronavirusa in so proti cepljenju.

Prav je storil italijanski premier Mario Draghi, ko je pred dnevi dejal, da se moramo cepiti, če hočemo iti v življenje in ne ogrožati drugih, ker to, da se ne cepimo, pomeni, da pristjamo na zavezo smrti.

Brez nepotrebnega ovinkarjenja lahko zapišem, da bi v Italiji edina učinkovita stvar, da bi določene poklice prisilili v cepljenje, bilo dejstvo, da se jih lepo pusti doma brez plače, seveda, saj bi jih edino denar prepričal.

Nisem ciničen, sploh ne. Če bi šolnike, zdravnike in sorodne poklice, tiste, ki se nočejo cepiti, pustili doma na čakanju in brez mesečne plače, bi jih ostalo malo takih, ki se ne bi cepili. A vem, da bo to težko doseči, če je sploh možno.

190.770.507 ljudi je do 20. junija letos na svetu zbolelo zaradi okužbe s koronavirusom, 4.095.924 jih je umrlo, piše na uradni strani Svetovne zdravstvene organizacije, v Italiji je umrlo 127.775 oseb, v Sloveniji 4761 … V nedogled bi lahko našteval, a nima smisla, ker “prepričanih ne moreš prepričati”, kot mi je dejal neki zdravnik.

Vseeno pa lahko ob koncu le zapišem: “Cepimo se!”

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme