Tržaška

“Če se bodo nadaljevala tako pogosta   pošiljanja satelitov, bo onemogočen pogled na zvezdnato nebo!”

“Če se bodo nadaljevala tako pogosta pošiljanja satelitov, bo onemogočen pogled na zvezdnato nebo!”

Piše Matej Caharija / Astronom Paolo Di Marcantonio o satelitih Starlink

Delo astronomov ne poteka pred očmi javnosti. O njihovih dosežkih mediji redkokdaj poročajo. Izjemo predstavlja izstrelitev kake rakete, novo odkritje ali nenavaden pojav na nebu. Ob teh priložnostih jim časopisi namenijo pozornost, ki bi si jo sicer, zaradi zanimivosti, s katerimi se poklicno ukvarjajo, pogosteje zaslužili.
Med 18. in 20. aprilom 2020 smo bili priča nenavadnemu pojavu, ki je mnoge pravzaprav vznemiril. Zvečer smo namreč na nebu lahko opazili veliko število luči, ki so se premikale v ravni vrsti.
Da bi izvedeli kaj več o tem, smo vprašali za obrazložitev astronoma Paola Di Marcantonia iz Nabrežine, ki je zaposlen pri tržaškem Astronomskem observatoriju. Z veseljem je odgovoril na zastavljena vprašanja.
Tržaški Astronomski observatorij deluje že zelo dolgo. Ali lahko na kratko predstavite njegovo delovanje?
Gre za znanstveno ustanovo (www. oats. ina. it) z več kot 250-letno tradicijo, ki spada pod okrilje Vsedržavnega inštituta za astrofiziko (Istituto nazionale di astrofisica). Prve generacije raziskovalcev tržaškega observatorija so se ob opazovanju zvezd in sonca ukvarjale z merjenjem časa. Kasneje so se znanstveniki posvečali opazovanju sončnih peg in lunine površine. Dandanes dela v tržaškem observatoriju več raziskovalcev, ki preučujejo različna raziskovalna področja: kozmologijo, sončni sistem, zvezde, galaksijo itd. Eni pretežno opazujejo zvezde, drugi se pa v glavnem ukvarjajo s teoretsko razlago opazovanj.
V 70. letih minulega stoletja je observatorij dobil podružnico pri Bazovici. V zgradbo, ki se nahaja v bližini spomenika Bazoviškim junakom, so namestili dva radioteleskopa za opazovanje sonca. V podružnici se z načrtovanjem in realizacijo astronomskih naprav ukvarja skupina raziskovalcev, med katerimi sem tudi sam.
Kako poteka vaše delo v času koronavirusa?
Raziskovalci smo pravzaprav po internetu v stalnem stiku s kolegi. Astronomski inštituti delujejo na mednarodni ravni. Soočanje s kolegi iz številnih držav spada k našemu vsakdanjemu delu. V tem času se ne vozim v službo v Bazovico. Brez večjih težav delam od doma. Na službenem mestu razpolagam sicer z močnejšim računalnikom in boljšo internetno povezavo, vendar z malo potrpljenja lahko tudi doma nadaljujem začrtan program dela. Reči pa moram, da pri delu na daljavo pogrešam stik s kolegi. Z njimi sem sicer v redni telefonski zvezi, po internetu se pogovarjamo in si pošiljamo sporočila, vendar neposreden stik je nenadomestljiv. Zaradi pomanjkanja le-tega so naša soočanja v tem obdobju malo pomanjkljiva. Podobno velja za strokovna srečanja in predavanja, na katera navadno raziskovalci pogosto odhajamo v tujino; teh zaradi pandemije v tem času ni. S tega vidika naše znanstveno delo malo trpi. Kot to velja za druge, lahko le rečem, da tudi astronomi upamo in nestrpno pričakujemo boljše čase.
Sicer pa zaradi koronavirusa nismo utrpeli velike škode, ker smo se v observatoriju pred nedavnim lotili novih projektov, ki navadno trajajo več let. Zdaj smo v fazi načrtovanja omenjenih astronomskih naprav. Ko bi se virus pojavil pred nekaj leti, bi vse skupaj bilo precej bolj težavno.
Preidimo k nedavnemu pojavu, ki je marsikoga ob pogledu zvečer v nebo presenetil in tudi prestrašil. Kaj so bila svetleča se telesa, ki so pred dnevi v ravni vrsti potovala po nebu?
Gre za satelite Starlink ameriškega podjetja SpaceX, ki zagotavljajo globalni satelitski internetni dostop. Te komercialne satelite je podjetje, ki ga je ustanovil Elon Musk, že večkrat poslalo v vesolje. Do sredine letošnjega leta naj bi jih okoli Zemlje krožilo več kot 12 tisoč. V prihodnje bi ta številka lahko narasla celo na 42 tisoč. Pravijo, da baje SpaceX nekatere satelite prodaja tudi v znanstvene in raziskovalne namene. Za pot okoli našega planeta potrebujejo ti sateliti približno 90 minut.
Ureditev globalne internetne povezave predstavlja velik posel. Število ljudi in območij, ki bi radi razpolagali s kakovostno internetno povezavo, se na našem planetu stalno veča. Doslej so uporabljali geostacionarne satelite, ki so od površja Zemlje oddaljeni 36 tisoč kilometrov in jih torej zaradi velike razdalje s prostim očesom ne vidimo. Nova tehnologija, ki omogoča globalno internetno povezavo, zahteva uporabo izredno velikega števila satelitov manjšega tipa. Satelit Starlink je okvirno velik en kubični meter in tehta od sto do petsto kilogramov.
Kako astronomi ocenjujete tako množično pošiljanje teh satelitov v orbito?
Kar se nas tiče, gre za izredno velik problem. Z razliko od dosedanjih krožijo namreč sateliti Starlink okrog Zemlje na višini od tisoč do tisoč dvesto kilometrov nad zemeljsko površino. Ker odbijajo sončno svetlobo, so v določenih trenutkih svetli kot najsvetlejše zvezde na nebu. Dodaten problem predstavlja dejstvo, da gre v tem primeru za kroženje konstelacij satelitov. To pomeni, da potujejo v ravni črti kot skupina, ki jo sestavlja 15 in več satelitov. Če se bo ta težnja odpošiljanja satelitov nadaljevala, bo onemogočen določen tip astronomskih opazovanj, kar bi predstavljalo veliko škodo.
Naj spomnim, da ocena prvega moža SpaceXa, ki je zatrdil, da bo satelite Starlink opazil le zelo pozoren opazovalec in ne bodo imeli nikakršnega vpliva na astronomska opazovanja, ne odgovarja resnici. Astronomi pri opazovanju iščemo namreč zelo šibka nebesna telesa. Ko se sateliti Starlink pojavijo na nebu, so pa dejansko podobni svetilniku. Ker se gibljejo, pustijo za sabo svetlo sled, ki moti naša opazovanja.
Ali obstaja način, kako ta problem rešiti?
Potem ko so astronomi opozorili na težave in nevšečnosti, ki jih sateliti Starlink povzročajo, je SpaceX letos odposlalo v orbito temno pobarvane satelite Darksat. Rezultat je za malenkost boljši od prejšnjega: temnejši sateliti niso vidni s prostim očesom, a so še vedno preveč svetli in motijo naše opazovanje nebesnih teles.
Da bo vse skupaj dovolj razumljivo, naj navedem nekaj podatkov. V naših krajih je v temni noči v najboljših pogojih brez Lune mogoče videti okrog 4,5 tisoč zvezd. Če bo vidnih približno isto število satelitov, bo to zelo hudo. Doslej ni bilo ustreznih pravilnikov, ki bi urejevali pošiljanje tolikšnega števila satelitov v vesolje. K sreči je Mednarodna astronomska unija pričela to vprašanje zakonsko urejati. Satelite v vesolje naj bi poslale tudi druge družbe, kot so Facebook, Amazon, Samsung, itd….
Res je pa tudi, da povpraševanje po internetu narašča …
Velja. Ob omembi, da bodo z odpošiljanjem satelitov imele največ dobička omenjene družbe, moramo opozoriti, da sateliti zagotavljalo nam in mnogim skupnostim, ki živijo na območjih brez signala, možnost zelo hitre internetne povezave. Z večanjem števila satelitov se pa povečuje onesnaževanje okolja v vesolju.
Ali lahko obrazložite, kako prihaja do tega onesnaževanja?
V vesolju v bližini Zemlje ostaja zelo veliko kosov raznih materialov, iz katerih so zgrajeni sateliti. Sateliti imajo namreč časovno omejeno življenjsko dobo. Ko se ta sklene, jih navadno premaknejo v nižjo orbito z namenom, da pridejo v atmosfero in zgorijo. Veliko jih pa ostane nedelujočih tam, kjer so, ker prihaja na njih do okvar ali jih ne utegnejo pravočasno premakniti. Ti odpadki onesnažujejo vesolje in predstavljajo hkrati precejšnjo nevarnost za še delujoče satelite. Če namreč del odsluženega satelita zadene delujočega, lahko povzroči na njem veliko škodo. Isti nevarnosti so izpostavljene vesoljske ladje. Tovrstnih odpadkov je v vesolju ogromno, saj satelite pošiljamo v orbito od 60. let minulega stoletja dalje.
Katerim raziskavam se zdaj posvečate?
V glavnem sodelujem pri gradnji astronomskih instrumentov. Ob drugih gre za naprave, ki jih uporabljamo za odkrivanje in raziskovanje planetov okrog drugih zvezd. Doslej smo namreč ugotovili obstoj več kot 4 tisoč planetov (exoplanetov), vendar to število z opazovanji narašča. S temi napravami, denimo, smo spoznali, da nam najbližja zvezda, Proksima Kentavra, ki je od nas oddaljena 4 svetlobna leta, ima vsaj dva planeta. Za zdaj ne razpolagamo z zadostno tehnologijo, da bi se lahko tja odpravili. Kdo ve, morda pa bo človeku v prihodnjih stoletjih uspel obisk drugih sončnih sistemov …
Ali vaše delo predvideva tudi obisk drugih astronomskih središč?
Večkrat obiščem Čile. V tamkajšnji puščavi Atacama, ki se nahaja na severu države, so izredno dobri pogoji za opazovanje vesolja. Za učinkovito opazovanje je namreč izredno pomembno, da je nebo jasno, temno in da je izredno malo vlage. Tamkajšnje območje je za astronome idealno. Podobnih krajev opazovanja vesolja je na svetu 5 ali 6. V Čilu deluje največji astronomski observatorij na svetu, ki se imenuje VLT ESO PARANAL. Pri njegovem upravljanju sodeluje več evropskih in drugih držav.
Drugače obstajajo dobri pogoji za opazovanje vesolja tudi na Kanarskih otokih, kjer Italija upravlja observatorij TNG (Telescopio Nazionale Galileo). Na teh otokih imajo tudi druge evropske države svoje observatorije. Naj omenim, da ima teleskop TNG premer 3,5 metra, čilski pa 8,2 metra. Vzdrževanje astronomskega središča predstavlja zelo velik strošek, ki mu je posamezna država težko kos. Zaradi tega prihaja do soupravljanja tovrstnih ustanov.
Ali je tržaški Astronomski observatorij odprt za javnost?
Seveda. V Bazovici ponujamo opazovanja nebesnih teles za občinstvo. Kogar zanima ali bi se rad približal astronomiji, se lahko prijavi za obisk observatorija na spletni strani www. oats. ina. it. Za opazovanja imamo v Bazovici na razpolago teleskop s premerom 60 centimetrov, ki omogoča lepo opazovanje obročev Saturna, Jupitrovih satelitov in Luninih kraterjev.
Matej Caharija

04.05.2020

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!