In če bi se zgodilo tebi?

V ponedeljek, 1. aprila 2024, je bilo v izraelskem zračnem napadu v Gazi ubitih sedem zaposlenih humanitarne organizacije World Central Kitchen (WCK), medtem ko so dostavljali pomoč v hrani za območje Gaze. Med njimi, poroča WCK, so bili sodelavci iz Avstralije, Poljske, Združenega kraljestva, Palestine ter dvojni državljan ZDA in Kanade. Izraelska vojska je po tragediji označila napad za hudo napako, opravičil se je izraelski predsednik Jicak Hercog, premier Benjamin Netanjahu je prav tako zatrdil, da je šlo za tragični incident. Kako lahko sploh za “tragični incident” sprejmemo opravičilo? Kako lahko sploh mislimo, da se bodo družinski člani žrtev “zadovoljili” z opravičili? Humanitarna organizacija WCK, ki sodeluje pri dostavah pošiljk s hrano in humanitarno pomočjo v oblegano ozemlje, je sicer sporočila, da so konvoj, v katerem so bili sodelavci na poti po nekonfliktnem območju, sestavljali dve oklepni vozili z logotipom WCK in eno spremljevalno vozilo ter da je bil ta kljub usklajevanju z izraelsko vojsko tarča napada. Se torej lahko zadovoljimo s tragično napako? Ljudje v Gazi umirajo, vojna in nečloveške življenjske razmere vsak dan terjajo nesprejemljivo število žrtev. Ali je treba še napasti humanitarne organizacije, ki dostavljajo hrano in pomoč ubogim ljudem? Če bi se zgodilo tebi, tvoji družini, tvojemu najbližjemu … kako bi lahko vse to sprejel/a? Po ponedeljkovem napadu, ki je sicer bil eden od tolikih (z ene in druge strani), ki od 7. oktobra 2023 terjajo žrtve, so svetovni politiki pa tudi druga javnost ogorčeni nad tragedijo. Da ne govorimo o vojni v Ukrajini, ki ji prav tako ne vidimo konca.

Vsak dan slišimo govorjenje, samo govorjenje o potrebi po miru, prekinitvi ognja, o najrazličnejših dogovorih, o vsem razen o konkretnih rešitvah. Koliko časa bomo morali še čakati, koliko žrtev bomo morali še prešteti, preden jih bo dovolj? Preden bo žrtev postal naš bližnji? Kaj pa, če bi se zgodilo tebi?