Kultura

“Častna gospa z zgodovino, dušo in elanom”

“Častna gospa z zgodovino, dušo in elanom”

Slovesna proslava ob 110. obletnici ustanovitve Glasbene matice

Prikaz raznolike glasbene ustvarjalnosti s pogledom, uprtim v prihodnost. V tem duhu je v tržaškem Kulturnem domu v nedeljo zvečer potekal slavnostni koncert ob častitljivi 110. obletnici ustanovitve Glasbene matice. Spored prireditve so sooblikovali gojenci, sodelavci, člani simfoničnega orkestra in pevskih zborov, ki delujejo pod okriljem GM. Proslava je potrdila, da je slovenska glasbena institucija, ki deluje v obmejnem pasu Furlanije Julijske krajine, vitalna in se uspešno sooča z izzivi sodobnega časa.
O zgodovini GM je pred številnim občinstvom spregovorila predsednica Milena Padovan. Ustanovni občni zbor Pevskega in glasbenega društva, ki se je l. 1918 preimenovalo v Glasbeno matico Trst, je bil leta 1909 v Narodnem domu. Ob požigu tega osrednjega slovenskega kulturnega hrama v Trstu je Glasbena matica izgubila vso svojo imovino, glasbila in arhiv. Pouk se je do leta 1927 nadaljeval po domovih in društvih. Ponovno aktivna je GM postala že leta 1945. Sredi 50. let prejšnjega stoletja se je začelo odpiranje podružnic na podeželju, glasbeni pouk je ponovno zaživel tudi v Gorici. Šola je odprla leta 1977 svojo prvo podružnico v Benečiji in naslednje leto še v Kanalski dolini.
Individualni pouk je lani pri GM obiskovalo skoraj šeststo učencev, katerim gre prišteti še tristo članov, ki delujejo v raznih komornih in pevskih skupinah. Šola je v stalnem stiku s slovensko in italijansko glasbeno stvarnostjo. GM se vrača v goriški Trgovski dom in računa, da bo tudi tržaški Narodni dom kmalu spet postal center druženja in ustvarjanja. Visoko obletnico bo GM izkoristila tudi za razpravo in načrtovanje posodobljene ponudbe in novih zamisli.
Proslava, ki jo je režiral Franko Korošec, je dosegla vrh z izvedbo himne Glasbene matice, za katero je napisal besedilo Aldo Rupel, uglasbil pa jo je Patrick Quaggiato. Dogajanje se je v dvorani pričelo z nastopom vokalne skupine Vikra, ki jo vodi Petra Grassi. Na sporedu so bile Kogojeve skladbe, kar velja tudi za v severni Evropi živečo pianistko Katjo Milič. Sledil je nastop zbora Jacobus Gallus pod vodstvom Marka Sancina, ki je zapel skladbi Ubalda Vrabca in Patricka Quaggiata. Ob predvajanju črno-belih posnetkov o sestavih, ki so oblikovali zgodovino glasbene šole, je simfonični orkester GM pod taktirko Igorja Zobina izvedel Srebotnjakove Slovenske ljudske plese. Sledilo je skupno izvajanje Borodinovih Polovskih plesov iz opere Knez Igor. Pri oblikovanju večera, ki sta ga z branji besedil povezovala Anja De Luisa in Loris Tavčar, so sodelovali otroci pevskih skupin OPZ Glasbene matice, Veseljaki in Mali lujerji. (…)

Mch

05.12.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!