“Brez cepljenj bi v Italiji zaradi covida-19 umrl 1 odstotek prebivalstva!”

Piše: Mch

Nobelov nagrajenec za fiziko Giorgio Parisi je predaval v Miramaru

V dneh, ko so v Trstu, mestu znanosti, potekali protesti nasprotnikov zelenega potrdila, je Mednarodno središče za teoretično fiziko v Miramaru imelo v gosteh letošnjega prejemnika Nobelove nagrade, italijanskega fizika Giorgia Parisija. V avditoriju visoke šole Sissa ga je kakih štiristo študentov sprejelo z več minutnimi stoječimi ovacijami. Njegovemu predavanju z naslovom Smisel in vrednost znanosti je prek spleta sledilo več kot sedemsto oseb. Na srečanju s predstavniki medijev je znanstvenik, ki ga označuje analitičen pristop, povedal marsikaj zanimivega o pandemiji, cepivih in protislovjih današnje družbe.

S tretjim odmerkom cepljeni Parisi je poudaril, da je strah pred cepivom zoper covid-19 iracionalen, torej neutemeljen. “Vsa cepiva so preizkusnega značaja. Nobeno ni 100 % učinkovito. Lahko sicer povzročijo alergije in težave, vendar le omejenemu številu cepljenih. V Italiji sta zaradi covida-19 umrli dve tisočinki prebivalstva. Brez cepljenj bi umrl en odstotek ljudi.”

Nobelovec je kritično ocenil javno razpravo znanstvenikov med pandemijo. Njihovi raznoliki pogledi in ocene so ljudi ob spremljanju televizijskih šovov pogosto zmedli in prestrašili. Javnost napačno misli, da je znanost vsemogočna. “Problem je v tem, da so znanstveniki prepirljivi,” je ugotavljal Parisi in menil, da se znanstveniki tokrat niso izkazali v komunikaciji, saj “navadno govorijo med sabo in ne z občinstvom”. Težave naj bi tudi izhajale iz tega, da “nihče znanstvenikov ni naučil, kako se v televizijskih šovih, ki so vodeni tako, da pride v njih do prepirov, govori.”

Po Parisijevem mnenju je slabo, da prebivalstvo ne ve veliko o znanstvenih dosežkih, rešitvah in kako se na tem področju išče konsenz. Sprememba splošne zavesti terja sprejem določenih odločitev. Kako, denimo, seznaniti ljudi s posledicami podnebnih sprememb? “Snov bi bilo treba vključiti v šolske programe, primerno izobraziti pedagoški kader in mladim nuditi vsa sredstva, da lahko na neposreden način odkrivajo, kaj bi se lahko čez petdeset let dogajalo. Že otrokom v vrtcu bi morali z uporabo Montessorijeve metode omogočiti pridobivanje neposrednih praktičnih izkušenj. Na šolah bi morali dijaki redno obiskovati delavnice, da s preizkusi usvojijo znanstveno snov,” je obrazložil Nobelov nagrajenec.

Boj zoper podnebne spremembe terja, kakopak, tudi sprejem učinkovitih izbir od mednarodne javnosti “na solidarni in nepristranski osnovi: kdor je porabil več surovin, naj več prispeva za omenjene rešitve od tistega, ki jih je porabil manj,” je objasnil Parisi.

Na srečanju je beseda tekla tudi o odhajanju mladih raziskovalcev v tujino. Za zadržanje domačih in sprejem tujih znanstvenikov “je treba na italijanskem polotoku dolgoročno zagotoviti ustrezno število raziskovalnih mest in povečati finančna sredstva za znanost.” V okviru Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost “bi lahko vsako leto financiranje povečali za milijardo evrov in čez pet let dosegli znesek, ki ga Francija danes dodeljuje raziskovanju.”

Ker je v znanosti dejavnih malo žensk, je Parisi mnenja, da je treba z ustreznimi rešitvami doseči večjo enakopravnost med spoloma, a tudi med predstavniki različnih etnij oziroma  različnega socialnega izvora.

Kaj pa ugledni znanstvenik misli o nezaupljivosti do znanosti v času pandemije? “Včasih je bilo do znanosti nezaupljivih malo ljudi. K rasti njihovega števila so odločilno pripomogla socialna omrežja, prek katerih se srečujejo, družijo in drug drugega prepričujejo. Z drugače mislečimi niti ne razpravljajo.”

Znanost je veda, ki temelji na kolektivnem sodelovanju, je opozoril Parisi. “Vsak znanstvenik s svojim delom prispeva k sestavi skupnega mozaika. Lepota je v tem, da gre za proces raziskovanja, ki se nikoli ne konča. Znanosti nasprotna stališča so nesmiselna, saj ima ta v družbi, ki je čedalje bolj odvisna od tehnologije, veliko prihodnost. Znanost in kultura nista ločeni. Do obeh bi moralo vladati večje spoštovanje. Znanstveniki vsekakor imamo veliko odgovornost,” je sklenil letošnji Nobelov nagrajenec za fiziko.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme