Branko Cestnik: “Cerkev na razpotju - 50 let potem”

Slovenski teolog, klaretinec mag. Branko Cestnik, ki ga je občinstvu predstavila Jadranka Cergol, je s tehtnim predavanjem o jedru koncilskega sporočila ob 50-letnici Drugega vatikanskega cerkvenega zbora dal ton jutranjemu delu Drage. Spregovoril je ne le o okrogli obletnici, temveč obenem tudi o sedanjem stanju vesoljne in slovenske Cerkev ter o tem, kateri so danes nastavki za novo politično teologijo in novo evangelizacijo.
Vodja medškofijske komisije za pastoralno načrtovanje, ki je pripravil odmevni krovni pastoralni načrt Pridite in poglejte, je dejal, da obstajata o tem, kaj je bil Drugi vatikanski koncil, dve različni tezi. Bolj napredna pravi, da se še ni začel uresničevati, da nas duh oz. etos koncila še čaka, da ga nismo dojeli; bolj konservativna pa trdi, da se koncil skoraj ne bi smel zgoditi, ker je v Cerkvi povzročil katastrofo, ker je v prvih desetih letih po koncilu izstopilo okrog sto tisoč duhovnikov, ker se je sekularizacija pospešila itd. “Cerkev je odprla svoja vrata v svet, ljudje pa so zbežali skozi ta vrata, namesto da bi noter prišli”. Spor interpretacij je popolnoma normalen, je dejal Cestnik, saj se vsak koncil rodi iz krize in hkrati porojeva novo krizo, saj je treba miselnost spremeniti. Nova kriza pa nato rodi novo obdobje, korak naprej.
Srčika koncila se skriva v samem naslovu: koncil je bil pastoralni in ekumenski. 'Pastoralni' pomeni, da ni dogmatičen, da se je hotel ukvarjati s tem, kako že spoznano resnico povedati v današnjem svetu; “poudarek je bil na ‘kako’, ne na ‘kaj’”. To je bilo “spuščanje mostu na ono stran, izstop iz trdnjave, hočemo se pogovarjati, hočemo razumeti sodobni svet”. Naziv 'ekumenski' v bolj teološkem pomenu besede pomeni 'dialoški': koncil je dal mikrofon provinci, svet je prevzel besedo: ne Rim, a škofje iz daljnih provinc so dali odločilni pečat koncilu, ki je “rahlo 'razpapežil' Cerkev”. Zgodila se je sinodalna Cerkev. Predvsem raziskovanje Sv. pisma in cerkvenih očetov je odprlo pot, da se je Cerkev odslej razumela kot Božje ljudstvo. In vendar je po koncilu prišlo do neokonservativnega zasuka in določene represije. “V ozadju je bilo zaznati t. i. krizo Boga”, krizo vere. “Ko Bog izginja z našega horizonta, tudi Cerkev izgublja, se deformira, postane obrobna, izgublja samo sebe”. Strah je bil, da se s sodobno teologijo Bog izgubi, da bi nas antropocentrični zasuk izrul z našega ležišča, ki je Bog.
Vzhodna Cerkev na koncilu ni izstopala, “razen nekega krakovskega škofa, ki sliši na ime Karol Wojtyla”. Besedo so imeli briljantni zahodni teologi in pogumni zahodni škofje, “nemško-francoski vlak”. Kaj bi bilo, ko bi spregovorila vzhodna Cerkev, ko bi junak koncila, namesto Karla Rahnerja, bil Alojz Grozde, če bi prišla do besede mučeniška narava Cerkve? “Bi koncil še ohranil silno optimistično gledanje na zgodovino, človeštvo, celo na ateizem”? Mučeništvo katoličanov v Vzhodni Evropi, “našo neposredno pripravo na koncil”, je prišlo do izraza leta 1978, ko je bil izvoljen za papeža ravno nekdo iz molčeče in mučeniške vzhodne Cerkve.
Zlata doba uresničevanja koncila v slovenski Cerkvi je bila v letih 1965-91. Sredi 90. let v Cerkvi že nastopi nagnjenost k sporu, spet se odpira poglavje kulturnega boja. “Na slovenski sinodi se je res dogajalo nekaj binkoštnega”, to je bil “svetel trenutek v zgodovini Cerkve na Slovenskem”. Po sinodi je Cerkev spontano reagirala na sekularizacijo, šlo je za neke vrste nenačrtovani začetek nove evangelizacije. Množile so se zakonske skupine, župnijske Karitas, “rojeva se Cerkev majhnih skupin, ki je ena izmed značilnosti nove evangelizacije”.
Danes so v slovenski Cerkvi “vsaj valovanja, če že ne konkretne pojavne oblike vsega tega, kar se dogaja v evropskem krščanstvu”. Junija 2011 je bila v Repnjah pastoralna refleksija Slovenske škofovske konference “v predpotresni postavi”. Škofje so analizirali stanje zadnjih 20 let, “bili so kritični do svoje Cerkve, do svojega pastirstva, bolj kot si do svoje Cerkve upa biti kritična Družina ali pa Ognjišče”. Začrtali so pot naprej. Padla je odločitev za osebno vero. Samo odkritje osebne vere je namreč lahko odgovor na krizo Boga. Drugo pomembno poglavje je kriza objektivnega pastoralnega modela, govori se o pastoralnem spreobrnjenju v misijonarskem smislu; trije bistveni elementi so: oznanilo, spreobrnjenje in zakrament.
V zadnjem delu predavanja, ki je med občinstvom izzvalo živahno razpravo, je p. Cestnik spregovoril o tem, da na Slovenskem nujno potrebujejo novo “politično teologijo” (t. j. teologija, ki stopa v družbo in jo spreminja, ki pomaga v družbenih procesih oz. je družbeno relevantna). “Smo v krizi slovenskega naroda, v krizi Cerkve, odnosa do družbe, pojmovanja družbe”. Doslej so imeli nenapisano politično teologijo tekmovanja s svetom, z družbo, s centri moči, je dejal. V mariborskem finančnem polomu in že prej, v finančnem vzponu, se lahko opazi neki “rekatolizacijski vzgib”. Anton Stres je pred približno desetimi leti dejal, da je herezija misliti, da bomo z ekonomsko močjo bolje evangelizirali Slovenijo. To je dejansko prestop od Gospoda k mamonu. V dokumentu Pridite in poglejte so – glede nove politične teologije – razvidne tri točke. Prva je dialog: Cerkev mora vztrajati v veri v dialog, ta je v naravi Cerkve, zapisan je v naravi Boga. Tako lahko od spodaj spreminjamo družbo. “Demokracija je toliko trdna, kolikor je trden dialog med ljudmi”. Zlasti Primorci in Štajerci “ne smemo pustiti, da bi nas sindrom ljubljanske pokrajine razdvajal, vlekel narazen, preprečeval sposobnosti za dialog”. Druga točka nove politične teologije je sočutje. “Soroden in teološko bogatejši bi lahko bil izraz usmiljenje”: usmiljen si, ko si sočuten, ko si Bogu podoben. Tretja točka je sprava-odpuščanje: “Sprava bo mogoča, če bomo upoštevali načelo prvenstva žrtve”, če “bomo brezpogojno, z iskrenim sočutjem na strani žrtve”. To moramo narediti, da bo sploh možno se odpreti k nadaljnjim spravnim procesom. To so jedra našega nastopa v družbi iz najbolj pristnih globin naše vere, nastavki za novo evangelizacijo, je sklenil p. Cestnik.

DD

Opčine, Študijski dnevi DRAGA 2013 / Nedelja, 1. septembra

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme