Božo Cerar o zvezi NATO: “Steber ameriško-evropskega vojaškopolitičnega sodelovanja”
“NATO je organizacija Severnoatlantske pogodbe. Gre za obrambno zavezništvo večine evropskih držav in Združenih držav Amerike ter Kanade. Ustanovljeno je bilo leta 1949, danes je v njem včlanjenih 32 držav.” Tako je predsednik Društva slovenskih izobražencev Martin Brecelj uvedel kulturni večer v ponedeljek, 21. oktobra, na temo NATO in njegova prihodnost. Častni gost in glavni govornik dogodka je bil pravnik in diplomat dr. Božo Cerar.
Več o nastanku NATA, njegovem delovanju in trenutnem stanju je nadalje obrazložil dr. Cerar, ki je od leta 2007 do leta 2011 opravljal naloge stalnega predstavnika Republike Slovenije pri NATO. “Zveza je bila ustanovljena štiri leta po koncu uničujoče vojne oz. po porazu nacistične Nemčije in dve leti po začetku hladne vojne. V času torej, ko se Evropa ni niti še izkopala iz ruševin vojne katastrofe,” je najprej pojasnil. Evropski narodi takrat niso bili sposobni sami zagotoviti trajnega miru na starem kontinentu, sami poskrbeti za svojo varnost, na pomoč so morale priskočiti ZDA. NATO pa ni le obrambno zavezništvo, je pojasnil. “Predstavlja steber ameriško-evropskega vojaškopolitičnega sodelovanja. Gre za izredno pomemben element evropske varnosti in tudi liberalnega mednarodnega reda.” Temeljna naloga NATA kot obrambnega zavezništva je zagotavljanje miru, varnosti državam članicam, saj njegovo delovanje temelji na zadrževanju, odvračanju oz. kolektivni obrambi. Člen 5 Severnoatlantske pogodbe navaja, da se oborožen napad na eno ali pa več članic zveze šteje za napad na vse.
V letih delovanja se je vprašanje nadaljnjega zavezništva večkrat ponavljajo, še posebno v obdobju ob koncu hladne vojne. Po propadu Sovjetske zveze in komunizma se je prvič resno zastavljalo vprašanje, ali je NATO sploh še potreben. Mnogi so v ZDA in v državah članicah menili, da mora vizija NATA po koncu hladne vojne preseči njegov temeljni obrambni namen. Drugi so se zavzemali tudi za širitev zveze na vzhod in za utrditev demokratičnih pridobitev v nekdanjem sovjetskem bloku. Nekateri pa so menili, da bo širitev NATA oslabila zavezništvo. Na koncu je prevladala odločitev, da se zveza ohrani, kar se je izkazalo za modro odločitev, je poudaril glavni gost večera. Nakar se je zveza začela uveljavljati tudi zunaj meja članic, vse več pa je bilo novih članic. “Do širitve proti vzhodu ni prišlo iz agresivnih namenov, do tega je prišlo zaradi svobodne volje, nihče ni nikogar prisilil.” Organizacija ima danes tudi partnerske odnose z več kot 40 državami po Evropi, Sredozemlju, Perzijskem zalivu in Aziji. Tesne odnose ima tudi z Evropsko unijo in drugimi organizacijami. Beseda je nakar tekla o ruski invaziji na Ukrajino. Božo Cerar je pojasnil, da dokler Rusija ni prvič napadla Ukrajine, ni bilo NATO sil v sosednjih državah, takrat pa so prišle. Do bistvenih sprememb pa je prišlo po februarju 2022, ko je nova strategija predvidela dodatno okrepljeno obrambo na vzhodu. Ta nov pristop ne dopušča zavzemanja NATO ozemlja. “Poraz Ukrajine bi predstavljal hude posledice za mednarodni liberalni red. Če pade Ukrajina, potem Putin dobi veter v jadra …”
Govor je bil tudi o odnosih NATO z EU ter o tem, kako se je to partnerstvo izgrajevalo skozi desetletja. V tem trenutku, je pojasnil Cerar, je NATO temelj kolektivne evropske obrambe. “Evropske obrambe brez NATA v bistvu ni, same članice niso tako organizirane in niso sposobne tega nuditi.” Treba pa je se zavedati in razmisliti, koliko bo to še v interesu ZDA. Jasno je, da se ameriški interesa odvrača stran od Evrope.
Svoje predavanje je dr. Božo Cerar sklenil z razmislekom o prihodnosti NATA. “NATO se je v letih večkrat znašel na razpotju, večkrat so tudi napovedali konec zavezništva. Zveza je danes pomembnejša in močnejša, kot je kdaj bila. Po eni strani je NATO močnejši kot nikoli, po drugi pa je zanj trenutno eno obdobje negotovosti oz. vsaj neke vrste nestabilnosti in netrdnosti.” Kar danes ogroža zvezo, je brez dvoma Donald Trump in Bela hiša. Trump je v času svojega prvega mandata večkrat dokazal ne-pozitiven odnos do zavezništva, govoril je celo o izstopu ZDA iz tega. “NATO se lahko v prihodnjih mesecih znajde pred težkimi okoliščinami, ki se jim bo moral prilagoditi in izvajati svojo osnovno nalogo.” Trump lahko (v primeru zmage na volitvah) s svojimi odločitvami zmanjša in oslabi zavezništvo. “Obstaja nešteto možnosti in načinov, da se Evropa in NATO lahko znajdeta v precej zagatni situaciji, če bo Donald Trump zganjal svoje. Na novembrskih volitvah v ZDA se ne odloča samo o predsedniku, ampak tudi o naši evropski prihodnosti.” Bivši ameriški predsednik je tudi večkrat povedal, da bo prenehal podpirati Ukrajino. Če ne bo ameriškega vodstva glede vojaške pomoči Ukrajini, to pomeni, da se bo tudi sama Evropa začela razhajati, da se bodo evropske države med sabo začele ločevati, je sklenil dr. Božo Cerar.