Borštnikov prstan letos prejme Branko Šturbej
Borštnikovo srečanje 2024
Borštnikovo srečanje je najpomembnejši gledališki festival na Slovenskem in je že pred nekaj leti pridobil tudi mednarodno razsežnost. Je osrednji dramski in postdramski festival tekmovalnega značaja s trajno zasnovanimi temeljnimi usmeritvami: izbrati in predstaviti najboljše dosežke pretekle slovenske gledališke sezone, promovirati in popularizirati gledališko ustvarjalnost pri vseh starostnih skupinah občinstva, doma in v tujini, nagrajevati gledališke ustvarjalce in njihove stvaritve, spodbujati kakovost in profesionalno raven slovenske gledališke ustvarjalnosti, omogočati pretok informacij in izmenjave predstav, predstaviti tujo gledališko ustvarjalnost ter spodbujati raznolikost in hkrati povezanost gledališkega prostora in izraza. Vse to je Borštnikovo srečanje, ki od vsega začetka domuje v Slovenskem narodnem gledališču (SNG) Maribor in je poimenovano po Ignaciju Borštniku (1858-1919), veliki igralski osebnosti prvega rodu slovenskih igralcev. Letošnji festival se je začel 3. junija 2024 in se bo končal 16. junija.
Strokovna žirija za nagrado Borštnikov prstan, najpomembnejšo igralsko nagrado, ki jo lahko v življenju prejme igralec na Slovenskem in jo izmenično prejemata igralec in igralka za izjemen igralski opus, prejme letos prvak SNG Drama Ljubljana Branko Šturbej. Tako je odločila letošnja strokovna komisija za podelitev te nagrade, ki so jo sestavljali Blaž Lukan, Alen Jelen, Nataša Matjašec Rošker, Aleš Novak in Ana Perne. Branku Šturbeju bodo Borštnikov prstan izročili na sklepni slovesnosti 59. Borštnikovega srečanja 16. junija 2024 v Mariboru. Takrat bodo podelili tudi vse ostale letošnje festivalske nagrade. V imenu žirije je Blaž Lukan v utemeljitvi nagrade zapisal: “Igralski razpon Branka Šturbeja je širok, zajema vloge tako v klasičnem kot sodobnem repertoarju, enako suveren je v drami in komediji, v vsako vlogo, se zdi, vstopa z enako ‘naivnostjo’ in neposrednostjo, z domala otroškim čudenjem, počasi, a zanesljivo pa skozi njen razvoj – ob nesporni ‘tehnični’ virtuoznosti – pridobiva presunljivo miselno in emotivno globino. Njegova igra vselej prihaja, kot je bilo nekoč zapisano, ‘iz resničnega epicentra gledališča'”. Branko Šturbej v slovenskem gledališču ustvarja že 40 let. Po koncu študija na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani se je l. 1985 zaposlil v SNG Drama Ljubljana. Tu je odigral prve vidne vloge in bil deležen tudi prvih nagrad. Ko je režiser Tomaž Pandur prevzel ravnateljstvo SNG Drama Maribor, se je Šturbej vrnil v rojstno mesto in od leta 1990 odigral vrsto izjemnih vlog v Pandurjevih režijah. Bil je Mefisto v Faustu, Hamlet, Dante v Božanski komediji in Miškin v Ruski misiji. V raznolike like se je preobrazil tudi v uprizoritvah drugih režiserjev. Bil je Vojček, Karl Grossman v Ameriki in George v Kdo se boji Virginie Woolf?. Te vloge pomenijo prvi vrhunec njegovega igralskega ustvarjanja. Za omenjeni opus je leta 1996 prejel nagrado Prešernovega sklada. Od leta 1997 svoj igralski talent razdaja v ljubljanski Drami, a tudi v drugih slovenskih gledališčih, na neinstitucionalni sceni, na televiziji in pri filmu. Že 20 let poučuje dramsko igro na AGRFT. Branko Šturbej si to nagrado šteje v veliko čast in potrditev dosedanjega dela, še posebej ker jo prejme v Mariboru, kjer je preživel pomemben del svojega življenja. Pri ustvarjalnem delu pa mu največ pomeni ekipa. Dejal je namreč, da ga zanima “ne toliko konkretna vloga kot delo z ljudmi, ki nosijo v sebi strast do teatra, strast do ustvarjanja.”
Slovesno odprtje letošnjega Borštnikovega srečanja bo v petek, 7. junija, s predstavo Vezi duš koreografinje Sharon Eyal v izvedbi tanzmainz, ki deluje pri nemškem državnem gledališču Staatstheater Mainz. V tekmovalnem programu je 12 uprizoritev po izboru Blaža Lukana, prav toliko jih je v spremljevalnem. Poleg slovenskih bodo na ogled tudi tuje uspešnice z evropskih gledaliških odrov in festivalov. Prvič bo na sporedu tudi mednarodna uprizoritev v lastni produkciji Konec sveta v treh dejanjih, s podporo programa Ustvarjalna Evropa in z regijskima partnerjema. Kot je napovedal umetniški direktor festivala Aleš Novak, bo ta predstava slovensko premiero doživela prav na Borštnikovem srečanju. V strokovnem programu bo osrednji dogodek namenjen dokumentarizmu v gledališču. V Maribor so povabili tuje in slovenske ustvarjalce, ki se ukvarjajo z dokumentarnim gledališčem. Le-to se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja. Med festivalskimi dnevi bodo priredili tudi okroglo mizo na temo izginjanja gledališke kritike, dogodek na temo prevajanja na področju dramatike, predstavitev novih knjig s področja gledališča ter tri razstave gledališke fotografije, ki jih bo spremljala okrogla miza. Več vsebin je posebej namenjenih študentom AGRFT, na ogled bodo tudi tri študentske produkcije. Na Borštnikovem srečanju bodo spet imeli v gosteh tuje strokovnjake s področja gledališča. Kot pravi Novak je “eno od poslanstev festivala odpiranje vrat med evropskim in slovenskim gledališčem, saj tudi slovenski gledališki ustvarjalci imajo kaj pokazati v širšem prostoru”.
S prejemnikom Borštnikovega prstana Brankom Šturbejem se veselimo iz srca tudi “zamejski gledalci”, saj smo njegovih virtuoznih opisov različnih likov bili deležni tudi sami. Tako je npr. v Slovenskem stalnem gledališču Trst prispeval svoj dragoceni delež k uspehu predstave Tartuffe J. B. P. Moliera (sez. 2011- 2012), v režiji Sama Strelca, z izvrstnim oblikovanjem naslovne vloge priliznjenega svetohlinca.
