Bor in Breg ne bosta več sodelovala na mladinski ravni
Košarka / Projekt Jadran
Veliko pozornosti je v minulem tednu vzbudila napoved košarkarskih odsekov društev Bor in Breg, da prekineta sodelovanje in združevanje sil ter izstopita iz projekta Jadran na mladinskem področju. Gre za snov, ki je očitno med ljudmi zelo občutljiva, tako da se sliši veliko pogovorov na to temo v javnosti, tudi na ulici. Amaterski košarkarski klub Bor in košarkarska sekcija Amaterskega športnega društva Breg sta razloge za sklep pojasnila s tiskovnim sporočilom, uprava Amaterskega športnega združenja Jadran pa je odločitvi presenečeno vzela na znanje ter ju bo komentirala šele po seji odbora in nocojšnji napovedani seji vseh društev, ki tvorijo projekt Jadran. To so poleg Bora in Brega, kot znano, Dom, Kontovel, Polet in Sokol.
Nekaj hude krvi je bilo zaradi načina, kako je prišla vest v javnost – objavljena je bila najprej v Primorskem dnevniku. Nekateri sodelujoči v projektu in predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Ivan Peterlin, ki se je pisno odzval na vesti, so kluboma očitali, da se o težavah govori – in jih reši – s pogovorom za zaprtimi vrati, ne pa prek medijev. Dotična pa se zagovarjata, da sta odločitev – ob pripravljenosti na pogovor s partnerji – dokazano posredovala po priporočeni elektronski pošti in je nista ponudila javnosti.
Vsebinski vzroki za izstop so vezani na nezadovoljstvo borovcev in Brežanov s sodelovanjem v Jadranu in s samim upravljanjem zgodbe o nastopanju pod skupno streho. Na Prvem maju posebej opažajo, da se že vrsto let starejši od petnajstega leta, ki se iz domačega pogona selijo v skupna Jadranova moštva, praviloma ne vračajo niti kot odrasli v Borov tabor, tako da na primer v tem trenutku mestno člansko vrsto sestavlja večina italijanskih košarkarjev. Ker v tržaškem mestnem jedru veliko dajo na slovenščino, so zapisali, da bi radi delo zadnjih let v mlajših mladinskih kategorijah spet nadgradili vse do prve ekipe, kar vidijo v samostojnem nastopanju oz. povezavi z Bregom, ki poteka v kategorijah U12, U14 in U15.
V Dolini pa so zapisali, da imajo že nekaj let od sodelovanja v projektu več nevšečnosti kot koristi, ki jih ne beležijo ne s tehnične ne z ekonomske plati. Tako kot Bor se ne odpovedujejo sodelovanju kot ustanovni člani Jadrana v celoti, pač pa le pogodbi o projektu na mladinskem področju, ki je bila podpisana leta 2016. Zlasti pogrešajo pomoč s tehničnega vidika, na področju trenerjev, skupnih priprav, rasti igralcev v skupnih ekipah.
Na pomanjkljivo, neprepoznavno košarkarsko šolo v projektu Jadran sta zadnje dni prek družbenih omrežij opozorila tudi trenerja iz slovenske Primorske, ki sta se javno odzvala na dogajanje na Tržaškem. V naši skupnosti pa se slišijo tudi kritike na račun imenovanja italijanskega strokovnjaka za glavnega trenerja združenih mladinskih ekip. Če so neslovensko govoreči trenerji za odrasle, torej za članske ekipe bili že zdavnaj sprejeti in jih je imel – tako kot ostali naši klubi – Jadran že svojčas, pa del javnosti težko razume, da slovenščina ni pogovorni vadbeni jezik v paradnih mladinskih postavah.
Predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin v že omenjenem odzivu ugotavlja, da ga skrbi drobljenje projekta, in je kritičen do poteze Bora in Brega. Združenje namreč, kot znano, odkrito podpira združevanje sil pod geslom “Skupaj zmoremo”, tako da vidi korak kot drsenje v anonimnost. Zapisal je, da zaradi te afere naš šport v novo leto ne bi mogel stopiti na bolj neroden način.
