Bogato slovensko kulturno dediščino bo treba na novo odkriti

Po splošnem mnenju velja dr. Janez Bogataj za najbolj prepoznavnega živečega slovenskega etnologa. Leta 2010 je sicer stopil v pokoj kot redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, vendar še zdaleč ni zapustil proučevanja in širjenja informacij o stroki, ki mu je najbolj pri srcu, to je o slovenski kulturni dediščini. Prav pred kratkim so pri založbi Hart izšle kar tri njegove knjige o tej temi. Društvo slovenskih izobražencev je izkoristilo to priložnost in ga je v ponedeljek povabilo, da o njih spregovori na rednem ponedeljkovem večeru v Peterlinovi dvorani.
Prva je v imenu založbe Hart spregovorila Maja Hartman Jug in povedala, da je založbi v velik ponos, da ji je dr. Bogataj zaupal izdajo vseh treh najnovejših del: Slovenska potica – vseh sladic kraljica, Z Valvasorjem za mizo in Slovenija: kulturna dediščina na stičišču Alp, Sredozemlja, Panonske nižine in Balkana. O poticah je dr. Bogataj že večkrat pisal in predaval, ta izdaja pa se lepo povezuje tudi s knjigo Z Valvasorjem za mizo, saj je prvi zapis o slovenski potici napisal prav Valvasor v svoji Slavi Vojvodine kranjske v 17. stoletju. Pa še druga zanimiva povezava je vredna omembe: knjiga o prehrambenih navadah v Valvasorjevih časih je izšla ob pomembni obletnici izdaje Vojvodine kranjske. Knjiga o slovenski kulturni dediščini pa je namenjena čim širšemu krogu bralcev z namenom, da bi vsi spoznali in pravilno cenili slovensko kulturno dediščino. Založnica, ga. Hartmanova, je predstavila tudi avtorja in poudarila, kako bogato je njegovo avtorsko delo. Je namreč avtor in soavtor preko 70 knjig, številnih razprav, znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov s področij kulturne dediščine, kulinarike in gastronomije, rokodelstva, šeg in navad, turizma, poslovnih in protokolarnih daril.
Po uvodnih besedah je urednica predala besedo – ne pa mikrofona – dr. Bogataju. Ta je namreč duhovito pojasnil, da je že od malega navajen govoriti zelo glasno zaradi stričeve gluhote (stric je bil pisatelj Finžgar, ki je ob bombardiranju lastne hiše oglušel). In res je takoj s svojim jasnim in energičnim nastopom pritegnil pozornost vseh, njegovo izpostavljanje pa so dodatno popestrile slike pokrajin, bivanjskih prostorov, predmetov in jedil, ki so se vrstile na ekranu.
Srečanje z Janezom Bogatajem je bilo za prisotne kot vedno velika obogatitev znanja o slovenskih etnoloških značilnostih in o vprašanjih v zvezi s tem, kako jih Slovenci doživljamo. Lahko bi rekli, da zbuja Bogataj našo vest, ko nas opozarja, kako zanemarjamo vprašanje kulturne dediščine, to veliko bogastvo, ki je nerazdružljiv del naše narodne identitete. Po njegovih besedah smo namreč narod, ki se veliko premalo zaveda, katere so naše specifike in kakšno bogastvo predstavljajo. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji
P. in

DSI / Gost etnolog dr. Janez Bogataj

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme