Bogato delovanje inštituta in slavnostna podelitev nagrad

Piše: APE

Opčine / Občni zbor SLORI

Slovenski raziskovalni inštitut SLORI je slovenska ustanova v Italiji s sedežem v Ulici Beccaria 6, ki se od leta 1974 profesionalno ukvarja z raziskovanjem vseh družbenih in razvojnih vprašanj naše manjšine. Letos bo torej praznovala okroglo obletnico, 50 let obstoja. Dolgoletno delovanje inštituta in njegove nove izzive so predstavili na 46. rednem občnem zboru, ki je potekal v torek, 23. aprila 2024, v dvorani Bojana Pavletiča na Opčinah.

V prvem delu rednega občnega zbora, ki je bil odprt za javnost, je prisotne nagovorila predsednica upravnega odbora Sara Brezigar, direktor Devan Jagodic je podal poročilo o opravljenem delu v letu 2023 in predstavil načrte za letošnje leto, glavna točka pestrega dogodka pa je bilo podeljevanje nagrad v okviru natečaja SLORI 2023/24 za magistrska in doktorska dela. Občinstvo so pred tem pozdravili tudi številni gostje, ki več let sodelujejo z inštitutom in spremljajo njegovo delovanje. Pred mikrofon je najprej stopil generalni konzul RS v Trstu Gregor Šuc, ki je dejal, da je delo inštituta bistvenega pomena tudi v matici. Da ima SLORI pomembno vlogo predvsem v naši skupnosti, je poudarila pokrajinska podpredsednica za tržaško SSO Marija Brecelj. V imenu SKGZ je Livio Semolič povedal, da bo inštitut dobil pravo zahvalo, ko bo naša organizirana manjšina začela konkretno upoštevati njegovo delo. Po mnenju predsednice ZSKD Živka Persi je SLORI tista ustanova, ki vse spodbuja k razmišljanju. V imenu ZSŠDI je zbrane nagovoril operativni tajnik Evgen Ban. Zahvalil se je inštitutu, da so za občni zbor izbrali novo dvorano Bojana Pavletiča na novem sedežu združenja, prav tako je bil vesel dolgoletnega sodelovanja. Nazadnje je prisotne pozdravila še predsednica NŠK Marisa Skerk, ki je izrazila veselje nad skupno selitvijo v Narodni dom pri Sv. Ivanu, ki bo sicer zahtevala še nekaj časa.

Svoje misli je pred mikrofonom nato podala predsednica slovenskega raziskovalnega inštituta Sara Brezigar. “Živimo v zgodovinsko zanimivem trenutku, ko nam spremembe po kovidnem obdobju niso še dovolj jasne, vedno več pa je vojn. Tudi v našem malem vidimo neke družbene spremembe, prav tako jih vidimo v našem inštitutu. Ena izmed teh zadeva kadrovske spremembe,” je najprej pojasnila predsednica. V zadnjem letu je zaradi tega bil direktor inštituta izredno obremenjen s ponovnim sestavljanjem ekipe raziskovalcev, da so lahko kos velikemu številu projektov, je dejala. “Če imaš veliko povpraševanje po storitvah in se hkrati soočaš s kadrovsko stisko, je zelo naporno. Trenutno nismo še tam, kjer bi želeli biti, imamo še dosti izzivov in zanimivih projektov pred nami.” Prejšnje leto so SLORI-ju odobrili pomemben Interreg projekt CrossTERM, ki je usmerjen v terminologijo. Drugi pomemben izziv je brez dvoma kadrovska okrepitev, zatem pa slovesno obeleženje visoke obletnice inštituta. “V teku leta bomo priredili številne zanimive dogodke v sodelovanju z institucijami in ustanovami, s katerimi že ves čas sodelujemo. Eden najpomembnejših izzivom pa je gotovo ta, da bi se v kratkem preselili v nov Narodni dom pri Sv. Ivanu in skupaj z NŠK prispevali k rasti naše skupnosti,” je sklenila Sara Brezigar. O opravljenem delu inštituta in prihodnjem programu je nato poročal direktor Devan Jagodic. “Z raziskovalno dejavnostjo in iskanjem aplikativnih rešitev prispevamo h krepitvi potenciala slovenske narodne skupnosti v Italiji na vseh ključnih področjih njenega družbenega življenja,” je najprej poudaril. Podrobneje je spregovoril o projektu CrossTERM – Crossborder standardization of institutional terminology. Gre za standardni projekt, financiran iz programa Interreg VI-A Italija – Slovenija 2021-2027, pri katerem je glavni partner SLORI, ostali pa Avtonomna dežela FJK, ARLeF, CAN Costiera, UL CJVT in ZRS Koper. Nov projekt ob 50-letnici inštituta pa bo Mladinski raziskovalni tabor. V sodelovanju z Odsekom za zgodovino in etnografijo NŠK ter Društvom mladih Slovencev v Italiji DM+ bo cilj projekta produkcija raziskovalnega dokumentarca o identitetah mladih Slovenk in Slovencev v Italiji, je sklenil Devan Jagodic.

Nato je napočil čas za podeljevanje nagrad. Predsednica znanstvenega sveta Zaira Vidau je najprej pojasnila, da razpis za magistrske in doktorske naloge objavljajo že od leta 1997, z nagradami pa nameravajo k študijskemu izpopolnjevanju in raziskovalnemu delu spodbujati mlade perspektivne diplomirane strokovnjake in strokovnjakinje. “Kandidati in kandidatke lahko prijavijo naloge, ki predstavljajo pomemben ali izviren prispevek poznavanja slovenske skupnosti v Italiji.” Letos so prejeli devet magistrskih nalog in tri doktorske disertacije, med katerimi so izbrali tri nagrajenke in enega nagrajenca. Nagrado je prejela Ester Gomisel, ki je zaključila študij tujih jezikov, književnosti in kulturnega turizma na Oddelku za humanistične študije Univerze v Trstu, za magistrsko nalogo iz slovenskega jezika z naslovom Slovenski jezik v pisnem sporočanju maturantov na liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Analiza napak v šolskih nalogah iz slovenščine v obdobju 2005 do 2019. Nagrado je prejela tudi Benedetta Trinco, ki je zaključila študij na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, za magistrsko nalogo z naslovom Premoženje znamke v očeh uporabnikov za manjšo turistično destinacijo – primer Benečije. Prav tako je nagrado prejel Danijel Fabi Pahor, ki je zaključil študij mednarodnega menedžmenta na Univerzi Luigi Bocconi v Milanu, za magistrsko nalogo z naslovom Družinska podjetja slovenske manjšine v Italiji. Nazadnje je nagrado dobila še Tina Ivnik, ki je doktorirala na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, za doktorsko disertacijo z naslovom Preobrazbe kulturne krajine Nadiških dolin po drugi svetovni vojni. Nagrajenci so prisotnim predstavili svoje naloge in prejeli dolg zaslužen aplavz.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme