Bogata izkušnja kljub izrednim razmeram

Piše: Giulia Černic

POGOVOR / Rada Vižintin, dijakinja humanističnega liceja S. Gregorčič

Rada Vižintin je dijakinja 4. razreda humanističnega liceja Simon Gregorčič iz Gorice, ki se je tudi v tako izrednih razmerah odločila za študijsko izmenjavo. Pet mesecev je preživela na Irskem, v mestecu Donabate, rahlo severno od Dublina. Z njo sem se pogovorila o življenjski izkušnji in šolanju na Donabate Community College.

Zakaj si se odločila za izmenjavo?

Starejša sestrična se je prav tako v 4. razredu odločila za izmenjavo in preživela celo leto v Ameriki. Takrat sem si zaželela, da bi tudi sama doživela tako izkušnjo. Slišala sem tudi, da so vsi dijaki, ki so se za to odločili, bili zelo zadovoljni, kar me je še dodatno prepričalo.

Lokacijo si izbrala sama?

Recimo, da ja. Na začetku sem si želela izmenjavo preživeti v Angliji, a žal zaradi takratnih neugodnih razmer z virusom v Veliki Britaniji so vse izmenjave prestavili na drugo štirimesečje. Ker sem si zaželela odpotovati že avgusta, sem se potem odločila za Irsko, ki je bila v bistvu moja druga izbira.

Katere so razlike med italijanskim in irskim šolskim sistemom? Kateri je tebi bližji?

Razlik je precej; na Irskem npr. nimajo preverjanj znanja, kot jih poznamo mi, ampak imajo dijaki zadnjih dveh razredov samo izpite ob koncu trimesečja, podobno kot na univerzi. Velika razlika je tudi v organizaciji samega predmetnika, saj si dijaki sami izberejo štiri ali pet predmetov, poleg angleščine in matematike, ki sta obvezna predmeta za vse. Jaz sem si izbrala še biologijo, zemljepis, zgodovino in glasbo. Poleg tega se na Irskem dijaki premikajo iz razreda v razred in vsi nosijo uniforme, vsakemu profesorju oz. predmetu pa je dodeljena določena učilnica.

Osebno mi bolj ustreza irski šolski sistem, ker si predstavljam, da te bolje pripravi na univerzitetni študij. Poleg tega je šolanje manj stresno, ker nimaš stalnih preverjanj znanja in si učenje lahko sam organiziraš. Ravno zaradi tega zahteva šolanje določeno zrelost dijakov, ker je vsekakor bistvenega pomena, da se učiš in ponavljaš obravnavano snov sproti.

Na Irskem je pouk potekal na daljavo ali v živo?

Vse do decembra je pouk potekal v živo, po božičnih počitnicah pa so tudi tam uvedli pouk na daljavo, ker se je število okužb povišalo. V zadnjih dveh tednih izmenjave sem sledila pouku po spletu, nato sem se odločila, da se predčasno vrnem domov, tako da sem novo štirimesečje začela spet na humanističnem liceju v Gorici.

Te je bilo mogoče kaj strah preživeti pet mesecev proč od doma v tako izrednem času?

Virus me ni posebno strašil, ker do pred kratkim je bila situacija na Irskem precej boljša kot tukaj pri nas. Priznam pa, da me je dan pred odhodom zagrabil rahel strah, ki ni bil vezan na izredne razmere, ampak na sam odhod in na nov začetek v tuji državi.

Misliš, da bi bila tvoja izkušnja še bogatejša v normalnih razmerah?

Absolutno ja, ne s študijskega vidika, ampak bolj z vidika življenjske izkušnje kot take. V normalnih pogojih bi lahko veliko več potovala in se pogosteje družila s sošolci in prijatelji. Vem tudi, da je v prejšnjih letih bilo veliko več dijakov iz tujine, letos pa nas je na šoli bilo samo sedem.

Ti je kljub ukrepom uspelo odkriti kak (bolj ali manj) skrit biserček Irske?

Ja, pogostokrat sem zahajala v Dublin, obiskala sem Galway, Belfast in Cork ter manjša mesteca v okolišu, tako da sem kljub razmeram spoznala vsaj delček Irske, čeprav sem si želela videti še kaj več.

Kaj te je še najbolj presenetilo, ko si prišla na Irsko?

Pričakovala sem tipično severno državo, a me je kljub pričakovanju presenetila brezhibna organiziranost celotnega življenja na Irskem. Glede Ircev pa sem pred odhodom slišala, da so precej družabni, bolj družabni  v primerjavi s prebivalci drugih severnih držav, opazila pa sem, da so kljub temu precej zaprtega značaja in ne izkazujejo čustev in občutkov na tak način, kot jih mi tu pri nas.

Si med izmenjavo imela kakšne težave?

Prvi teden sem imela nekaj težav s prevozi, ker doma redkokdaj uporabljam avtobus ali vlak, tam pa sem se vsako jutro sama odpravljala v Dublin na različna uvodna srečanja. Vedno sem bila v strahu, da stopim na napačen vlak ali da izstopim na napačni postaji. Po prvih dnevih pa sem se privadila na življenje v velemestu.

Se veseliš vrnitve v domače kraje ali bi raje ostala na Irskem?

Ko sem se odločila za izmenjavo, sem prosila za polletno štipendijo, ker sem si predstavljala, da bi težje preživela celo leto daleč od doma. Zdaj vem, da bi lahko brez večjih težav ostala do konca šolskega leta, čeprav sem seveda pogrešala družino, prijatelje in domače kraje. Če bi se ponovno odločala za to izkušnjo, bi verjetno izbrala celoletno izmenjavo, a bi se med božičnimi počitnicami vrnila domov, vsaj za kratek čas.

Bi izkušnjo priporočala mlajšim sošolcem? Misliš, da je izmenjava primerna za vse dijake?

Izkušnjo bi nedvomno priporočala vsem, ker sem prepričana, da bi lahko vsakogar močno obogatila, predvsem z vidika samostojnosti in odgovornosti. Verjamem pa, da nismo vsi enaki in da bi se kdo mogoče odpravil z večjim strahom, kot sem ga sicer doživljala jaz.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme