Bogata bera knjig Goriške Mohorjeve družbe

Piše: Katja Ferletič

Galerija Ars / Predstavitev knjižne zbirke za leto 2024

Z letošnjo knjižno zbirko vstopa GMD v jubilejno leto, saj je bila ustanovljena 17. novembra 1923, ko je ustanovitveni akt podpisal goriški nadškof Sedej. Predstavitev knjižne zbirke za leto 2024 je bila v ponedeljek, 20. novembra, v galeriji Ars nad Katoliško knjigarno v Gorici. Uvodno je v imenu goriške založbe pozdravil njen predsednik msgr. Renato Podbersič, večer pa je povezovala prof. Marija Češčut.

Msgr. Podbersič je spomnil, da v mesecu novembru obhajamo po naših župnijah zahvalne nedelje, v ta okvir spada tudi zahvala za knjige: “Samo v knjigah lahko odkrijemo, kaj smo in zakaj smo!”

V redno zbirko GMD spada Koledar Goriške Mohorjeve družbe za leto 2024, ki ga je uredil in navzočim predstavil tajnik založbe Marko Tavčar. Ob zgodovinskih člankih in zapisih različnih vsebin prinaša koledar vrsto prispevkov o življenju Slovencev v Italiji ter o njihovi družbeno-kulturni stvarnosti. Urednik je dejal, da koledarski del zbornika krasijo fotografije naših cerkva, ki so delo časnikarja Danijela Devetaka. “Naše cerkve so os, okrog katere se odvija ne le naše versko življenje, ampak marsikje je cerkev tudi edini kraj, kjer se še javno oglaša slovenska beseda. Mohorjevke pa imajo tudi to nalogo, da nas opozarjajo na pomen slovenske besede v javnosti,” je poudaril. V koledarju lahko izbiramo med različnimi temami. Tudi letos so v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo izdali skupen članek, tokrat gre za zapis senatorke Tatjane Rojc ob stoletnici rojstva pisatelja Alojza Rebule, “strastnega in nemirnega človeka, ki je iskal resnico”. Prvi sklop zapisov v koledarju nosi naslov Utrip Cerkve, vsebuje pa zapisa časnikarja Matevža Čotarja o smernicah novega tržaškega škofa msgr. Henrika Trevisija in zlati maši g. Antona Bedenčiča, prikaz papeža Benedikta XVI. uglednega teologa in profesorja Antona Štruklja, misli Lare Bearzi ob Svetovnem dnevu mladih v Lizboni in poklon Ivana Uršiča zlatomašniku Marjanu Jakopiču. Drugi sklop zapisov z naslovom Kam plujemo sestavljajo zapisi deželnega svetnika SSk Marka Pisanija, Tomaža Simčiča, Jerneja Ščeka, Adrijana Pahorja in Alenke Verša. V sklopu Izzivi naše dobe se bodo lahko bralci poglobili v različne tematike: Dimitrij Žbogar razmišlja o naši zemlji in odnosu, ki ga imamo do nje, Jordan Piščanc se loteva aktualne teme – izzivov umetne inteligence, Igor Gregori je pisal o katastrofalnih poplavah v Sloveniji, Sandro Quaglia je analiziral razvoj turizma v Benečiji, Matej Tavčar je pisal o širjenju modre rakovice. Od kod prihajamo je sklop, v katerem se pisci ukvarjajo z različnimi zgodovinskimi vprašanji. Avtorji teh zapisov so Marko Tavčar, Sadro Oblak, Ivan Vogrič, Branko Marušič, Danijel Čotar, Giorgio Banchig, Matic Batič, Renato Podbersič ml., Marko Klanjšček, Rozina Švent, Ivanka Uršič, Magda Jevnikar, Karlo Mucci, Matjaž Rustja in Marijan Kravos. V sklopu z naslovom Kaj smo najdemo poročila o delovanju naših društev in ustanov v letu 2023, v zadnjem sklopu In memoriam pa so se različni avtorji spomnili uglednih osebnosti, ki so nas v minulem letu zapustile. Zbornik zaključuje, kot običajno, Slovenska bibliografija v Italiji, ki zajema vse monografske in serijske publikacije slovenskih avtorjev iz Italije. Popis so sestavile Viviana Vodopivec, Martina Humar in Gabriela Caharija.

Na predstavitvi je prof. Marija Češčut predstavila tudi Naš koledar s fotografijami Danijela Devetaka in naslovnico Matevža Čotarja ter prebrala zapis Milana Petka Levokova, avtorja knjige Matic in angel varuh, ki zaradi službenih obveznosti ni bil prisoten. V svojem sporočilu avtor razlaga, kje najde navdih za pisanje pravljic in zgodb za najmlajše. Slikanica prinaša prikupno zgodbo o malem petletnem fantiču, ki si nadvse želi spoznati svojega angela varuha. Krasijo jo ilustracije akademske slikarke Katerine Kalc, ki je navzočim razložila, da najraje ustvarja akvarele. Ta tehnika ji omogoča, da postanejo ilustracije “rahle, čiste, zračne”. Pri vsaki zgodbi, vsaki knjigi najde nov navdih, okolje, v katerem lahko s svojim delom izrazi misli avtorja besedila, pri risanju kril angela malega Matica pa se je zgledovala po Giottovih angelih.

Besedo je prevzel tudi slovenist in kulturni delavec Jože Kurinčič, avtor knjige Anton Rutar – vrli mož izpod Krna, ter spregovoril o preteklosti slovenskega naroda na zahodnem robu in o svojem prastricu, duhovniku Antonu Rutarju. Rutar je v naši primorski stvarnosti pustil globok pečat, bil je tudi med ustanovitelji GMD in se s tem delom simbolno vrača v rodno Drežnico. Večino svojega življenja je preživel v Pevmi, bil je strog, a neizmerno dober in pravičen človek, “s svojo modrostjo je ljudi vzgajal”. Jože Kurinčič je knjigo pisal več časa. Pisanje sta spodbudila avtorjev brat Mirko in odkritje zanimivih arhivskih virov, knjigo pa je Kurinčič napisal zato, da se ohrani spomin na velikega, vrlega moža. Gre za kronološki popis življenja Antona Rutarja, mozaik osebnih spoznanj, pričevanj in dokumentov, “skromen prispevek k ohranjanju našega zgodovinskega spomina”. Delo sta uredila Renato Podbersič ml. in msgr. Renato Podbersič, ki je nazadnje še dejal, da se mora GMD prilagajati času, obenem pa vztrajati v slovenstvu.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Najbolj brano

Prireditve

Vreme