Bliža se skrivnostni, ljubezni polni božični čas
Kot bi mignil, se je leto zasukalo naokrog in že smo stopili v najlepši, najbolj skrivnosten mesec v letu, december. Rosno mlada srca, pa tudi tista z leti obtežena, drhteče hrepenijo po tistem veselju, miru in ljubezni, ki jih prinaša najbolj nežen praznik v letu: Božič. Božični čas je res nekaj posebnega, čarobnega; ta žar ne prekličejo v srce razsvetljena in okrašena mesta, obložene izložbe in darila, ampak le Božje Dete, ki je prišlo na svet v skromnih jaslih med revnimi ljudmi. To pa je velika tolažba za vse, ki se tudi v sedanjem času s težavo prebijajo skozi življenjski vsakdan.
Lepote decembrskega časa so prevzele tudi Pastirčkovega urednika Marijana Markežiča, ki v četrti številke te priljubljene otroške revije našteva praznike, ki jih prinaša mesec gruden. V začetku nas razveseljujeta prihod sv. Miklavža, ki nas opozarja, naj bomo radodarni, in praznik Brezmadežne, Matere Božje in naše ljubeče Matere, ki nam daje upanje. Vse to je le predokus najslajšega praznika v tem mesecu – Božiča, ki ga cel advent hrepeneče pričakujemo ob brlečem soju svečk na adventnem venčku in ob pripravljanju jaslic.
Decembrska številka Pastirčka je vsa obžarjena z mislijo na prihod malega Jezusa, ki ga oznanja adventni čas. Prav o simbolnem pomenu adventnega venca bodo bralci izvedeli s Pastirčkovih strani. O decembru, ki “z neba na vso zemljo milost sneži”, in o sveti noči, ko je “sveto Dete, božje dete / v trde jasli položeno”, v občutenih stihih pojeta pesmici Berte Golob, ob lepih ilustracijah Danile Komjanc, in Marjana Mančka, ki jih bodo v tople barve odele otroške roke. Notografirana pesmica Dominika Krta kliče, naj pride na zemljo Knez miru, saj tudi mi, “kot pastirji v sveto noč k Tebi gremo, ko miru in milosti vneto iščemo”. Lepo božično vzdušje ustvarja dopolnjevanka Metkin božični večer. Nagovor, v katerem sv. Miklavž pozdravlja zbrane in malce potoži nad svojo belo glavo, je napisal V. T. Arhar, dobrotnika je pa upodobila Danila Komjanc. Z darilom, ki je preseglo vsa najbolj svetla pričakovanja, je sv. Miklavž presenetil Marinko, saj ji je prinesel sestrico, punčko, mnogo lepšo od tiste, ki si jo je tako srčno želela. Ljubka zgodbica je izšla izpod peresa Marize Parat, ki se zna vselej približati otroškemu srcu. Tako mehko nagovarja najmlajše tudi Danila Komjanc, ki jim podarja želvo Mici. Želvica pripravlja božično drevesce in darila; kot vedno prosi otroke, naj ji pomagajo, da bo božični okras čim lepši. Da nas novorojeni ne bo nikdar zapustil in da je njegovo rojstvo najlepša novica ob kopici drugih hudih, ki nam povzročajo stiske, spodbudno spregovori rubrika Halo?, ki jo je s toplimi besedami in ilustracijami stkala Paola Bertolini Grudina, tudi avtorica dopolnjevanke o boljšem poznavanju Sv. pisma.
Če bi letos mali in veliki Pastirčkovi bralci želeli pripraviti izvirne voščilnice, sta kot naročena angelček in snežak, ki ju je zanje izdelala Tatjana Ban. Upoštevajoč njena jasna navodila, ju bo z lahkoto vsakdo naredil.
Kako izkušnje prinašajo modro razmišljanje, izhaja iz Trdinove basni Zajec in lisica. O dobrem srcu in spoštovanju do vseh bitij lepo pripoveduje zgodbica Ježek, ki jo je spisal V. T. Arhar. Simpatičnega nočnega bodičastega “pešca” je narisala D. Komjanc, ki je z Ano Rupil Pastirčku razložila tudi vse prednosti pora. Fof v slikovni pravljici Antonelle Del Bianco je v gozdu našel jokajočo lastovico, ki je budilka ni obvestila, da je čas za odhod v južne kraje. Hema za mrzle zimske dni ponuja otrokom družabno igrico, novoletno tekmovanje, v pečico pa je dala španske vetrce – pence in seveda na Pastirčkovo stran priložila recept zanje.
Stric Maks ne miruje niti v zimskem mrazu! Bližnje lepote naše domovine so ga zvabile na Goro, “mogočno razpotegnjeno ostenje, rob široke kraške planote Trnovskega gozda med Predmejo in Colom” s čudovitim razgledom na Vipavsko dolino. Svoje mlade izletnike je popeljal še v Otlico na ogled cerkve angelov varuhov in na Sinji vrh in tako, ob namigu Marijana Markežiča, spet razkril, tudi ob fotografijah in zemljevidu, nam bližnji, morda nepoznani biserček.
Vzemite roke Pastirčka, v katerem so še pesmica V. T. Arharja Vse o Luni, pa še čudovite risbice malih dopisnikov in raznoliki zapisi, tudi v verzih, učencev iz Sovodenj, Štandreža, Doberdoba in Števerjana. Tu je seveda še Pacek Walterja Grudine, ki se mu zdi primerno, da bi tudi sv. Miklavž imel “telefonin”, da bi mu poslali “mesagin”!!
IK
