Biti ženska in pisateljica

Piše:

DSI in Mladika

V obnovljeni Peterlinovi dvorani je v torek, 21. decembra potekalo zanimivo srečanje z naslovom Biti ženska in pisateljica. Protagonistke so bile seveda ženske, pisateljice Darinka Kozinc, Jasna Blažič in Vilma Purič. Naslov je bil dražljiva vaba ne le za ušesa, ampak tudi za razum in razmislek, je ob začetku povedal moderator večera Marij Čuk, ki je najprej predstavil pisateljice in zadnja objavljena dela. Anglistka Jasna Blažič je bila zaradi izrednih razmer povezana preko spleta. Njena zadnja knjiga Izvir, ki je izšla decembra pri založbi Mladika, opisuje neko poletje, ko je kot osemletna deklica obiskala nonote na Tržaškem. V delu se prepletata stvarnost in otroška logika, opisuje dogodke in kraje z otroškim pogledom, ki sicer ne utegne vsega obrazložiti, je pa kot nek izviren pogled na svet. Voda je prisotna tudi v naslovu romana literarne zgodovinarke Vilme Purič, Reka. Reka je v romanu opisana tako geografsko, kot voda, ki živi na različne načine, teče, se skriva, pronica in se na koncu izlije v morje. Ta je pa tudi metafora za žensko, ki dozoreva, spozna samo sebe, se bori in seveda ljubi. Pisateljica Darinka Kozinc pa v svojem delu Les Slovenes opisuje težko življenje in usodo aleksandrink ter razbije mit “lepih Vid”. 

Avtorice so potem prisotnim obrazložile razlike med ženskim in moškim pisanjem. Ženske so začele s pisanjem dnevnika in opisovale svet, ki so ga poznale, in sicer zaseben svet, saj v javne prostore niso imele dostopa. Ženski jezik je bil jezik očeta, saj niso imele besedišča in pojmov, ki bi lahko segli v globino. Izoblikovale so način pisanja, ki je bil drugačen in začetno tudi pod kritiko. Do izraza je prišlo pisanje o odnosih z drugimi ljudmi. Pred stoletjem je za marsikaj veljalo, da ni žensko področje, smo imeli pa že takrat vrhunske pisateljice in skladateljice, ki so pomagale možem in večkrat jim pomoč in dragoceno delo ni bilo priznano. Emancipacija je tako dozorevala tudi skozi pisanje, z žensko, ki je bila, čeprav v ozadju, vedno bistvenega pomena in pravzaprav steber družinskega življenja. Časi so se na srečo spremenili, emancipacija je potekala tudi preko želje evropskega človeka, ki si je želel radikalne spremembe v družbi. 

Avtorice so na koncu še razkrile, kako ustvarjajo in kako si izborijo čas za pisanje v vsakdanjem življenju, saj imajo namreč družine, druge poklice poleg avtorskega ipd. Tako si npr. Darinka Kozinc izbori presledek med številnimi službenimi obveznostmi in družina jo razume, ko si želi imeti nekaj časa zase. Jasna Blažič je tudi povedala, da je družina lepo in spoštljivo sprejela to, da se občasno zapre v sobo in tam v miru ustvarja. Prav tako je potrdila tudi Vilma Purič, ki pa ustvarja v vsakdanjem življenju tudi med drugimi družinskimi rutinami, a vedno s spoštljivostjo družinskih članov. Od odgovorov avtoric je bilo razvidno, da je podpora družine bistvenega pomena pri nastajanju literarnih del.

Preberi tudi

Spomini na Placuto

Kultura

Spomini na Placuto

05.04.2022
Ob(e)sedena od besede

Kultura

Za kulturo prihodnosti

Kultura

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme