Bistvo Božiča je v tem, da je Bog postal človek

Piše: P.in

Trst / Pater Roblek gost v Društvu slovenskih izobražencev

“Kaj je pravzaprav bistvo Božiča?” je uvodoma vprašal prof. Tomaž Simčič, ki je na tradicionalnem predbožičnem srečanju Društva slovenskih izobražencev predstavil gosta, patra jezuita Jožeta Robleka. Zunanji blišč, vrvenje, frenetično iskanje daril, ki ga že od začetka decembra lahko opažamo na ulicah, nas bolj odvračajo od bistva doživljanja Božiča, kot pa pripravljajo nanj. Odgovor na vprašanje o bistvu Božiča je nudil pater Roblek sam, ko je izrazil mnenje, da je bistvo Božiča v tem, da je Bog postal človek. Iz te preproste resnice je predavatelj razvil svoje predavanje.

SJ Jože Roblek, ki je vešč vodenja duhovnih vaj, saj je vse svoje življenje spremljal veliko mladih in tudi zrelih oseb na njihovi duhovni poti (tudi s pomočjo ignacijskih duhovnih vaj), ve, kako je sodobnemu človeku in verniku težko odložiti vsakdanje skrbi in mrzlično dohitevanje dolžnosti ter se zaustaviti ob meditaciji in molitvi. Prisotne je vseeno poskusil za eno uro odpeljati proč od zunanjega blišča in vrvenja tržaških ulic in jih popeljati na pot ponotranjenosti, v kontemplacijo- zrenja in meditacije- premišljevanja.

Na ponedeljkovem srečanju je poudaril predvsem to, da prinaša krščansko izročilo upanje in veselje, ki ju vsebujejo besede evangelija: “Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče ne pogubil, kdor veruje vanj, ampak imel večno življenje.”(Jn 3,13-17)

Pri praznovanju Božiča naj bosta torej prisotna predvsem veselje in upanje. Bog podarja sebe iz ljubezni do slehernega človeka, in to veselje traja že 2000 let. Po mnenju patra Robleka se nam z vsakim rojstvom Bog približa, v vsakem novem rojstvu je sporočilo, da Bog še ni obupal nad nami. Povedal je, da samo ime “božič” prihaja od imena mali Bog (z veliko začetnico); ko si torej voščimo za Božič, govorimo o Njem, o Bogu!

Bog ni oddaljen, s prihodom na svet je postal vsem blizu: zanimiva je Roblekova misel, da človek lahko okuša Boga z vsemi čutili: z očmi, z vonjem in sluhom, ko se npr. potopimo v naravo, z okusom, ko okušamo hrano, itd. “Preko čutenja doživljamo lahko duhovno”, je prepričan. Le če smo v stiku s sabo in sebe začutimo, lahko prisluhnemo tudi Bogu. Beseda “uživati” izhaja iz “vživeti se” – v bistvo stvari.

Zanimiv je bil tudi poudarek predavatelja, da za Boga obstaja prevsem sedanji čas, kar lahko opazimo v več evangeljskih odlomkih, npr.: “Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod” (Lk 2,11). Ali pa: “Resnično ti povem, danes boš z menoj v raju.” (Luka 23:43).

Tudi vernik naj živi predvsem v sedanjosti. Skušnjava hudobnega duha je prav v tem, da človek preživlja sedanji čas v objokovanju ali oboževanju preteklosti, pa spet v strahu ali hrepenenju po prihodnosti. Oboje mu onemogoča, da bi prav zdaj in v tem trenutku živel in ljubil svojega bližnjega!

Prisotne poslušalce je povabil, naj s kontemplacijo – zrenjem poslušajo, kaj Bog v tem trenutku “dela” ali kaj posamezniku v tem trenutku govori. Naučiti se je treba prisluhniti, se notranje umiriti, se začutiti, v tišini poslušati.

Pater Roblek je še poudaril, naj ne pozabimo, da je Bog ljubezen, in ker nas je tako ljubil, da je poslal svojega edinega sina, smo tudi mi dolžni ljubiti drug drugega. Bog nikogar ne kaznuje, saj “Bog namreč ni poslal Sina na svet, da bi svet obsodil, temveč, da bi svet po njem zveličal”.

Večina poslušalcev še ni dobila v roke nove, pred kratkim izdane knjige, ki jo je napisal pater Roblek, zato so se v pogovoru, ki je sledil predavanju, ustavili predvsem ob njej. Knjigo z naslovom Nepričakovano notranje potovanje je pater Roblek prinesel s seboj ter razdelil kot božično darilo vsem prisotnim s priporočilom, naj se vanjo poglobijo in jo širijo med ljudmi. Vsebina knjige pritegne bralca v “notranje potovanje” ter mu približa “svet Presežnega”.

Sestavljena je iz dveh delov: osrednjih je 54 duhovnih dnevniških zapisov, ki so nastali od 17. februarja do 11. aprila 2021 po neki hudi patrovi preizkušnji. Pri vsakem poglavju pa so zabeležene tudi duhovne vaje. Vsebine lahko tudi gledamo in poslušamo (preko QR kod). O knjigi, ki je nastala ob 60-letnici avtorjevega redovništva, je slovenska knjižna kritika napisala, da je prva slovenska multimedijska knjiga z duhovno vsebino.

Večer (ki se je tokrat poizkusno, kot je poudaril predsednik DSI-ja, Sergij Pahor, začel že ob 18. uri, saj se organizatorji želijo približati željam obiskovalcev) je Pahor končal z voščili za vesel Božič in poslušalce povabil na dve predstavitvi knjig pred prazniki in seveda na ponedeljkove večere, ki bodo zopet redno potekali po novem letu.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme