Bidnova migracijska politika ni nič boljša od Trumpove

Piše: Katja Ferletič

Humanitarna kriza na mehiško-ameriški meji

Zaradi krize na mehiško-ameriški meji se z odločitvami Bidnove uprave strinja vedno manj ljudi. Tisoče migrantov iz srednjeameriških držav se zbira na meji, kjer se razmere iz dneva v dan zaostrujejo, humanitarna kriza postaja očitna. Ameriški predsednik Joe Biden, ki je svojo volilno kampanjo osnoval na razgradnji Trumpove “nečloveške” protimigrantske politike, se sedaj sooča s stanjem, ki se je v zadnjih tednih zelo poslabšalo: proti južni meji ZDA se je odpravila največja množica migrantov v zadnjih 20 letih. Mladoletnikom brez spremstva so namreč dovolili vstop v ZDA, še vedno pa zavračajo odrasle in družine, ki skušajo nezakonito prestopiti mejo.

Danes na mejo prihajajo množice sirot in otrok, ki jih starši pošiljajo pod nadzorom tihotapcev, sorodnikov ali drugih odraslih. Vse do meje nekateri tudi sami pospremijo svoje otroke in jih potem pošljejo do nadzorne točke kot “otroke brez spremstva” – vsak dan jih čez mejo pride povprečno 500, na teden pa skupaj tudi več kot 8.000. Biden jih noče pošiljati nazaj v Mehiko, kjer so nastala prava barakarska naselja zavrženih ljudi in so življenjske razmere še hujše kot v ameriških zbirnih centrih. Če pogledamo na zemljevid, lahko razumemo, da je za migrante možnost novega življenja razmeroma blizu: na severu je Teksas, na jugu so revščina, kriminal, nasilje; prvega od ostalih pa ločujeta Rio Grande in seveda bodeča žica – dovolj bi bilo prečkati reko in mnogim bi se sanje uresničile. Samo januarja je ameriška mejna policija prestregla 78.000 migrantov in jih poslala nazaj, vsekakor je tisočim le uspelo uiti nadzoru in so trenutno še v državnih zbirnih centrih.

Trump je zavračal tudi mladoletnike in ločeval družine, Biden je svojo politiko usmeril v “humanizacijo” upravljanja migracij in se posebno osredotoča na otroke, očitno pa tudi njegov sistem ne prinaša zaželenih rezultatov. Na tisoče mladostnikov, večinoma iz Gvatemale, Hondurasa in El Salvadorja, trenutno čaka na premestitev v centre, ki jih upravlja ameriška služba za zaščito meje in carine (CBP – Customs and Border Protection). Washington Post poroča, da otroci lahko ostanejo v oskrbi te službe le kratek čas, da jih popišejo, v 72 urah naj bi bili premeščeni v nastanitvene objekte ameriškega ministrstva za zdravje in socialne zadeve. Tudi kapacitete teh so omejene, tako da mladi v mejnih centrih, namenjenih kratkotrajni namestitvi, ostanejo dalj časa.

V Washingtonu očitno nočejo uporabljati besede “kriza” in tudi transparentnost delovanja, ki jo je Biden obljubljal, v tem primeru ni na prvem mestu. Kakšne so v resnici razmere na južni meji, je bilo namreč dolgo uradna skrivnost – do pred kratkim je bilo časnikarjem onemogočeno obiskati velika središča za zbiranje migrantov. Administracija ameriškega predsednika je šele v torek, 30. marca, časnikarjem ameriške tiskovne agencije AP in televizije CBS prvič doslej omogočila vstop v največji center za pridržanje nezakonitih priseljencev v ZDA, kjer so se seznanili z nečloveškimi razmerami, v katerih živijo. V centru v kraju Donna v Teksasu je trenutno 4100 nezakonitih priseljencev, od tega 3400 mladoletnih otrok brez spremstva odraslih. Časnikarji so dokumentirali, da so razmere v centru nevzdržne: otroke najprej očistijo uši in zdravniško pregledajo, testov za okužbo na koronavirus pa ne delajo, če ni simptomov. Otroci so nameščeni v ograjenih prostorih, v glavnem so v prenatrpanih plastičnih celicah iz prozorne folije, spijo na betonskih tleh na tankih blazinah. Celoten center je predviden le za 250 oseb, gosti pa jih, kot rečeno, več kot 4000: edini zaščitni ukrep so plastične pregrade, migranti pa ne vzdržujejo nikakršne varnostne razdalje. Otežkočen naj bi bil tudi dostop do hrane in osebne higiene. Otrokom opravijo tudi psihološke teste in starejšim od 14 let vzamejo prstne odtise. Nato jim omogočijo telefonske klice lastnim stikom v ZDA. Ko pridejo mladoletniki pod okrilje ministrstva za zdravje in socialne zadeve, lahko odidejo k staršem ali drugim skrbnikom, ki so že v ZDA, lahko pa jih dodelijo tudi v skrbništvo. Potem se lahko prijavijo za azil in iščejo druge načine, da ostanejo v ZDA, ali pa so tudi potencialno deportirani.

Množični prihod mladostnikov je razmere tako zaostril, da je nadzor nad oskrbo prevzela ameriška Zvezna agencija za posredovanje v izrednih razmerah (FEMA) – humanitarna kriza je torej resnična in drugače je ne moremo imenovati. V velikih konvencijskih centrih v Dallasu in San Diegu je trenutno najmanj 8.500 otrok in mladostnikov. Da bi se izognili prenatrpanosti prostorov in vsaj navidezno spoštovali varnostne ukrepe za zaščito pred okužbo s koronavirusom, pa odpirajo še nove centre v San Antoniu, El Pasu in drugod. Biden namerava tudi ponovno uvesti program Central American Minor Program, ki ga je začel izvajati Obama z namenom, da bi uredili kanale za priseljevanje srednjeameriških mladoletnikov v ZDA, Trump pa ga je ustavil.

Marsikdo je kritično gledal na Trumpovo migracijsko politiko, a razmere v centrih trenutno niso nič boljše kot v času njegovega predsedovanja, v resnici se je stanje verjetno še poslabšalo in predstavniki ameriške opozicije Bidnovo administracijo pozivajo k spremembi politike in takojšnji zaščiti meje. Sam Trump Bidnu očita, da je zaradi svoje politike spodbudil nezakonito prehajanje meja. Novi ameriški predsednik se krize očitno zaveda in skuša omejiti škodo. V intervjuju za ABC je namreč neposredno nagovoril družine mladoletnih migrantov, ki so po vrnitvi demokratov na oblast zaslutile, da je prišel pravi trenutek, da poskusijo prečkati mejo. Rekel jim je, naj ne hodijo v ZDA, naj ne zapuščajo svojega doma, mesta, skupnosti. 

Povišanje števila nezakonitih prehodov meje bo verjetno postalo ena od tem volilne kampanje za naslednje vmesne, “mid-term” volitve novembra 2022 in najverjetneje tudi za predsedniške volitve leta 2024. Nova ameriška administracija je trenutno na zelo nevarnem terenu in Biden izgublja svojo verodostojnost. Razmere v obmejnih centrih so katastrofalne in grozijo, da bodo kmalu ušle izpod vsakršnega nadzora, poleg tega pa obstaja tudi vprašanje, kolikšno število nezakonitih migrantov, ki jih odprta politika priteguje proti ZDA, lahko država resnično upravlja. Nihče jih ne mara, brez zakonske ureditve so za svoje delo premalo plačani, delajo “na črno” in ne plačujejo davkov, so pa pomemben vir za gospodarstvo. Jasno je, da so določeni ukrepi nujno potrebni. Odziv na humanitarno krizo bo resen preizkus za Bidna, ki bo moral presoditi, v kolikšni meri bo lahko ostal zvest svojim obljubam, da mu bo uspelo se izogniti drugi krizi, politični.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme