Beri in misli

Piše: Špela Pahor

Mestna knjižnica Izola / Razstava partizanskih tiskov

Janez in Marija Janežič sta v poletnih mesecih v Mestni knjižnici Izola v vitrinah ustvarjalnosti pripravila razstavo partizanskih tiskov in ciklostilov. Skoraj vsi so iz obdobja med letoma 1941 in 1945. Med njimi najdemo propagandne knjižice, brošure, pesmarice, časopise, okrožnice, razglase, revije, učbenike, nekaj leposlovja, partizanski denar,  informativno gradivo, umetniške slike, deklaracije, zbirke poezij in še marsikaj zanimivega. Od časopisov so tu na primer Novi čas, Ljudska pravica, Slovenski poročevalec, Pionir, revija Il Comunista – rivista mensile. V italijanskem jeziku najdemo še knjižico Il discorso di Tito, v španskem kopijo vojaške knjižice, v nemškem knjižico Die Rede des Marschalles Tito – die Massnahmen, v srbohrvaškem pa Ženama Jugoslavije, ki jo je podpisal Tito. 

Med tiskom so razstavljene tudi  fotografije, značke, žlica iz aluminija z vtisnjeno zvezdo in napisom N.O.V.J.. Pri kipcu z naslovom Pionirček je pripis Avtorica Milena Dolgan, padla tik pred osvoboditvijo, Studeno pri Postojni. Milena Dolgan je bila ena od umetnikov, ki so ustvarjali v partizanskih tiskarnah. Med njimi so bili še Božidar Jakac, Nikolaj Pirnat, Ive Šubic, France Mihelič in drugi. Umetniki so oblikovali grafične liste, plakate, letake, ilustracije v časopisih in knjigah, podobe na partizanskem denarju, spomenice in spominske znake. O tem pričata knjižici Partizanski spominski znak in Partizanska spomenica, obe sta izšli leta 1941. 

Na slovenskem ozemlju je med drugo svetovno vojno delovalo 17 tiskarn in več kot 80 tehnik in ciklostilnih tehnik. Pomena tiskane slovenske besede so se posebno zavedali na Primorskem, saj so imeli izkušnjo fašistične raznarodovalne politike. Na Primorskem so prve ilegalne ciklostilne tehnike delovale že leta 1941. Partizansko vodstvo se je zavedalo velikega vpliva tiska pri širjenju idej, partizanski tisk pa je v NOB imel pomembno povezovalno vlogo. Predstavljal je protiutež sovražni propagandi in pozival k oboroženemu odporu proti okupatorjem. O tem pripovedujejo tudi knjige, ki si jih lahko ogledamo na razstavi, na primer Ilegalne grafične tehnike 1941-1945, Gradivo za bibliografijo slovenskega osvobodilnega tiska – ob razstavi slovenskega osvobodilnega tiska aprila 1945 ali Slovenske partizanske tiskarne v borbi za svobodo, ki jo je napisal Cene Kranjc.

Večina tiska je spodbujala k doseganju cilja, k osvoboditvi in zmagi, pa tudi k zmagi komunistične oblasti. V tistem času se je politika ozirala proti Sovjetski zvezi in idejam, ki so prihajale od tam. Tako je na razstavi veliko del, prevedenih iz ruščine, ki se osredotočajo na politična in ideološka vprašanja. Med ruskimi avtorji so Plehanov (O materialističnem pojmovanju zgodovine), Lenin in Stalin (O agrarnem in kmečkem vprašanju, O nacionalnem vprašanju, O sovjetskem patriotizmu, O veliki domovinski vojni sovjetske zveze), S. Abalin (Partija Lenina – Stalina), M. Kriškova (Sovjetska žena v veliki domovinski vojni), G. K. Bulgakov (Novi dom – komedija v treh dejanjih iz sovjetskega življenja), R. Kovnator (Leninova mati), B. Mejlah (Lenin in Gorki), A. J. Višinski (Sovjetska država – država novega tipa), A. Holopova (Junaška obramba Leningrada), M. I. Kalinin (Mogočnost sovjetske države, O množičnem partijskem delu), A. Vasiljev (ZSSR), K. Simonov (Taborišče uničenja), W. A. Karpinski (Kako si vlada sovjetsko ljudstvo). Ne preseneča, da sta med založniki navedeni Komisija za agitacijo in propagando pri CK KPS in Agitacijsko – propagandistična komisija Centralnega komiteja KP Slovenije. Stanko Javor je tedaj izdal več zvezkov za učenje ruskega jezika s skupnim naslovom Tečaj ruščine. O povezavi med komunistično partijo in narodnoosvobodilnim bojem govorijo na primer razstavljene knjižice Partija in NOV ali ZKJ – kaj je in kaj hoče in O množičnem partijskem delu

Primorskim Slovencem je bil namenjen učbenik Slovenska beseda – gradivo za večerne tečaje v Slovenskem Primorju. Partizanske tiskarne so dajale tudi velik pomen kulturi. Za Primorce je bil in je še vedno pomemben pesnik in duhovnik Simon Gregorčič. V vojnem času sta na primer izšli deli Ob stoletnici Gregorčičevega rojstva in njegove Izbrane pesmi. Branko Rudolf je napisal lutkovno igro Pod zvezdo, izdajali so pesmarice, kot npr. Na juriš, naprej, partizan!. Knjižica Šolo smo odprli priča, kako so se zavedali pomena šolanja otrok (in odraslih).

Razumljivo je, da so obsojali vsa dejanja ljudi, ki so sodelovali z okupatorjem. O tem piše knjižica z naslovom O plavogardističnem narodnem izdajstvu. Izkazovali so veliko lojalnost Titu in Rdeči Armadi (glej knjižico Josipa Vidmarja Lik maršala Tita in brošuro Rdeča armada v Jugoslaviji). Spodbude so prinašale knjige, kot Hitlerjeva trdnjava v plamenih, Zavezniške bombe na Nemčijo (1944), Bosiljevo zavzeto, Sovražniku za hrbtom ali Slovenski narod v borbi za svobodo. Pokrajinski odbor OF za Slovensko Primorje je izdal delo Narodni heroj Janko Premrl Vojko, France Škerl je napisal knjigo Boj Primorcev za ljudsko oblast (1945), o Primorski so pisali še v delih Leto borb ob Soči, Primorske brigade, Junaki IX. korpusa NOV in POJ – Titovi junaki na Primorskem in Svobodna Slovenija voli – po rokopisu, ki ga je prejel z one strani stare državne meje, izdal Propagandni odsek pri  pokrajinskem odboru OF za Slovensko Primorje 1944.

Kljub trpljenju med vojno upanje na zmago ni nikoli umrlo in so se že ozirali v prihodnost. O tem pripovedujejo naslovi del, kot so Enotna vlada Jugoslavije, O izgradnji slovenske narodne oblasti, Deklaracija narodne vlade, delo Edvarda Kardelja Dve poti malih narodov jugovzhodne Evrope (1944) in podobna.

Morda bi kdo pomislil, spet onadva, vedno eno in isto, spet en kup stare šare, le zakaj je to potrebno? A Janez in Marija Janežič se na vsako razstavo skrbno pripravljata in izbirata eksponate tako, da nastane zgodba. Morda ni slučaj, da sta mednje uvrstila tudi delo Ukrajina joka. Napisal jo je Aleksij Pelipenko in je v Sloveniji prvič izšla leta 1940. Natisnila jo je Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Avtor je bil ukrajinski vojaški duhovnik in po vojni župnik v Podolju, kjer je bil priča mnogim grozodejstvom, ki so jih nad kmeti zganjali boljševiki in jih je skrbno popisal v knjigi. Zgodovina se ponavlja, pravijo. Pa se iz nje res ne znamo nič naučiti?

Razstava je bila na ogled v Mestni knjižnici Izola kar dva meseca. V tem času ni noben časopis zanjo pokazal najmanjšega zanimanja … 

Preberi tudi

S pesmijo in besedo

Kultura

S pesmijo in besedo

20.09.2022
Nagrada Pavle Merkù 2022

Kultura

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme