Bazovica 2024: slovesnosti pri Sv. Ani, Ljubljani, Kranju in maša zadušnica v Bazovici
Tudi letošnji program obeležitve smrti bazoviških junakov je bil bogat. Ob osrednji slovesnosti so se od petka, 6. septembra, do nedelje, 8. septembra, vrstili dogodki tako na Tržaškem kot tudi v osrednji Sloveniji.
Petek, 6. septembra, dan ustrelitve štirih junakov, se je pričel že ob 6. uri in 43 minut z recitalom mladih pri spomeniku v Bazovici. Recitirali so Julija Kante, Igor Rojc, Polona Pahor in Petra Štrajn, na violino pa sta zaigrala Makrina in Jakob Quinzi. Ob 9.30 je potekala spominska slovesnost na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu. Tu je bila slavnostna govornica Mojca Petaros.
“Prav je, da vsak tržaški Slovenec pozna imena štirih mladih fantov, ki tako kot mnogi drugi nosijo zaslugo, da vas lahko jaz danes tu nagovarjam v slovenščini,” je ob začetku nagovora poudarila mlada kulturna delavka. V nadaljevanju se je osredotočila na pomen imen in poimenovanja ter kako nam ne sme biti vseeno, kako imenujemo stvari in predvsem ne v katerem jeziku. “Jezik je bistven gradnik naše identitete, vendar se mi zdi, da ga zdaj, ko se nam ni treba boriti zanj, tega zavedamo manj kot nekoč. Naši predniki so se odločali za slovenščino, čeprav so s tem močno tvegali smrtno obsodbo, danes, ko lahko svobodno izbiramo, v katerem jeziku bomo govorili, ko imamo celo zakone, ki nam priznavajo pravico do uporabe lastnega jezika, se marsikdaj odločamo drugače,” je postavila v razmislek Mojca Petaros. Slovesnost pri spomeniku pri Sv. Ani so spremljale pesmi Vokalne skupine Adria iz Barkovelj in zbora Primorsko iz Mačkolj pod taktirko Aleksandre Pertot; tržaški pevski skupini sta nato nastopili tudi v Ljubljani in Kranju.
Ob 13. uri je bila namreč spominska svečanost ob obeležju junakom pred rektoratom univerze na Kongresnem trgu v Ljubljani. Prisotne je nagovorila prof. Marija Kostnapfel, ki je spomnila na kruto usodo junakov, ki so umrli za narod, in kako s “spominjanjem vedno znova obujamo, obnavljamo to zapuščino in tako utrjujemo skupno identitetno osnovo”. V nagovoru je nato opozorila na vse oblike nedemokratičnega vedenja, ki obstajajo in vplivajo na naše življenje še danes (skrajnost, nostalgija po avtoritarnih voditeljih, opisovanje dogodkov posplošeno in izven zgodovinskega konteksta ipd.). V nadaljevanju je razmišljala o tem, kako ohraniti in gojiti spomin, kako posredovati novim generacijam, koliko truda in koliko življenj je bilo žrtvovanih za svobodo, “da bi imeli dovolj tistega upora in samozavesti po zgledu bazoviških junakov, ki nam bosta omogočila, da bomo živeli tudi v prihodnosti”.
V popoldanskih urah je potekala slovesnost še v Prešernovem gaju v Kranju. Pred prvim protifašističnim spomenikom v Evropi je prisotne nagovoril župan Občine Doberdob Peter Ferfoglia. Povedal je, kako so bazoviški junaki postali simbol narodne zavesti in enotnosti v boju proti tiraniji in kako ostajajo navdih za upor proti vsem oblikam totalitarizma. “Ta spomenik ni le obeležje tragične preteklosti, temveč tudi simbol poguma, neomajne želje po svobodi, ki je prevevala slovenski narod v najtežjih trenutkih njegove zgodovine. Ta spomenik je priča naši vztrajnosti in odločenosti, da kljubujemo krivicam in ohranjamo vrednote svobode ter narodne identitete,” je še dejal Ferfoglia, ki je opozoril na nove oblike totalitarizma, kot so npr. ekonomske oblike le-tega. Gospodarska kriza ali neenakomerna porazdelitev bogastva namreč lahko v družbi ustvarita plodna tla za vzpon totalitarnih ideologij, ki obljubljajo stabilnost in red, a v resnici vodijo v nadzor in zatiranje. “Da bi preprečili vzpon novih oblik totalitarizma, moramo kot družba razvijati zavedanje o nevarnostih, ki jih takšni sistemi prinašajo. To vključuje spodbujanje kritičnega mišljenja, izobraževanja in svobode medijev, ki omogočajo razkrivanje in nasprotovanje avtoritarnim praksam,” je poudaril Ferfoglia.
Petkovo dogajanje je sklenila maša zadušnica v cerkvi v Bazovici. Mašo je daroval domači župnik Žarko Škerlj, bogoslužje je obogatilo petje MePZ Lipa iz Bazovice pod vodstvom Tamare Ražem Locatelli. Slavnostni govornik ob koncu bogoslužja pa je bil letos generalni konzul RS v Trstu Gregor Šuc. Bazoviški junaki hranijo pomembno mesto v slovenski narodni zavesti, je povedal Šuc in dejal, da je Bazovica tragičen kraj, ki pa ima zelo močan simbolni pomen: predstavlja svobodo, enakopravnost in spoštovanje človekovih pravic. Ti kraji so stičišče narodov, predvsem dveh narodov, ki stoletja živita v sosedstvu in sta imela sposobnost preseči delitve, nestrpnosti in bolečine, je prepričano dejal generalni konzul, ki pa je opozoril, da smo danes priča ekstremizmom, ki hitro povzročajo negativna čustva v ljudeh. Prav spomin na žalostna poglavja naše zgodovine morajo biti opomin za mlajše generacije, da prihodnost gradijo v miru, prijateljstvu in spoštovanju, je sklenil Šuc.
V sklopu Bazovice 2024 bo zaživel tudi že 50. Mednarodni odbojkarski turnir v ženski in moški konkurenci za Pokal bazoviških žrtev, ki bo potekal v soboto, 14. septembra, in v nedeljo, 15. septembra 2024.