Baša je svetniški priimek (2. del)
Baša je svetniški priimek (2. del)
Čeprav na prvi pogled besedi Sebastjan in Boštjan težko povežemo, enako jezikovno spremembo vidimo tudi v mnogih drugih jezikih: nizozemski Bastiaan, angleški Bastian, malteški Bastjan, nemški Bastian. In tudi v mnogih drugih jezikih, ne samo v naši materinščini, je Boštjan lahko tako ime kot tudi priimek. Ime je med Slovence prišlo s krščanstvom. Ni pa nikoli bilo tako zelo priljubljeno kot sam svetnik. Pogosteje se je novorojence začelo krščevati z imenom Boštjan šele v zadnjih 400 letih.
Priimka Baša ne smemo povezovati z Baško grapo, ker le-ta izvira iz besede bača (reka Bača), ne pa Baša. Tudi sicer med srednjeveškimi zapisi na Kranjskem in Primorskem ne najdemo nikjer nobenega kraja ali vasi z imenom Baša. Tudi priimka v najstarejših primorskih urbarjih do leta 1500 ne najdemo.
Eno gnezdo priimka je v okolici Ilirske Bistrice (Prem, Smrje, Jasen). Tam najdemo prve omembe priimka po letu 1650, in sicer v poročni knjigi za župnijo Košana. Priimek so zapisovali kot BASA, BASSA, BASHA, BASSO, BASSHA, pa tudi BASEL in BASHEL. Tovrstnega mešanja priimkov, ki jih danes poznamo kot Baša in Bašelj, v drugih krajih ne najdemo.
Drugo gnezdo priimka pa je Dornberku. V franciscejskem katastru je bilo leta v vasi pet družin Baša, ki so živele na svojih kmetijah: Janez, Franc, Anton, Andrej in Matija. Eno generacijo pred njimi, okoli leta 1780, pa sta v vasi živeli samo dve družini na svojih kmetijah: družinska očeta sta bila Jakob Baša in Andrej Baša. To kaže, da je bila družina v Dornberk mogoče priseljena v začetku 18. stoletja. Ali ta hipoteza drži, bi pokazala zgodovinska raziskava.
Poglejmo nekaj znanih osebnosti s priimkom Baša. Ivan Baša (1875–1931) iz prekmurskega kraja Beltinci je bil duhovnik, pisatelj ter prekmurski politični in narodni voditelj. Kot župnik v Bogojini je povabil arhitekta Plečnika, da je preuredil tamkajšnjo cerkev, ki jo poznamo pod imenom bela golobica. Njegov brat Jožef Miroslav Baša (1894–1916) je bil pesnik in novinar na Madžarskem in ima zasluge, da je knjižno prekmurščino usposobil za kakovostno poezijo.
Franjo Baša (1901–1972) iz Ilirske Bistrice je bil odvetnik v Trstu, kjer je bil aktiven član slovenske skupnosti. Njegov sin Cene Baša je inženir v Milanu. V Trstu je deloval tudi šolnik in kmetijski strokovnjak Ivan Baša (1906–1985) iz Dolnje Bitnje pri Ilirski Bistrici. Gospodarstvenik in šolnik Vladimir Baša (1913–1970) iz Črnič ima korenine v Dornberku. Med drugo vojno ga je aretiral gestapo in je bil obsojen na smrt, nato pa pomiloščen na prisilno delo. Po vojni je živel v Gorici, umrl je kot ravnatelj slovenske Kmečke banke.
(www.tinomamic.eu)
Prva slika: Zapis družine zakoncev Jožefa Baše in Terezije Ušaj v družinski knjigi (status animarum) župnije Dornberk. Knjiga je v Škofijskem arhivu Koper (ŠAK Ž Dor SA 1, str. 56).
Druga slika: Znamenita Plečnikova cerkev v Bogojini, ki je nastala po zaslugi Ivana Baše.