Baša je svetniški priimek (1. del)

Piše: Tino Mamić

Primorski priimek Baša je svetniški. Nastal je namreč iz imena svetnika, svetega Boštjana ali Sebastijana. Več primorskih različic je nastalo enako: Boštjan, Bastijančič, Baštjančič, Baš, Baša, Bastajič. Jezikoslovec Janez Keber dodaja še eno hipotezo, in sicer turško ali bosensko. Baš v turščini pomeni glavo. “V Srbiji in Bosni so tako imenovali vsakega Turka, ki ni bil beg ali aga. Izraz baša se je pogosto uporabljal po nagovoru približno v pomenu, kot ga imata v tej funkciji podomačeni besedi gazda, šef, npr. za odlične muslimane,” navaja Keber v Leksikonu priimkov. Ker je več žarišč priimka na Primorskem prav v krajih, kamor je na pustote pribežalo veliko krščanskih beguncev pred Turki, se zdi hipoteza še bolj verjetna.

V Sloveniji živi 485 Baš, 272 na Primorskem. Število rahlo upada: leta 1971 je bilo priimkov še 526. Po vsem svetu je skorajda 1000 ljudi s tem priimkom, saj najdemo njegova izvorna gnezda tudi po drugih državah. Na Hrvaškem jih je 130, v Srbiji 150, na Slovaškem 20. V Ameriki je gotovo tudi nekaj potomcev Baš, ki so izgubili strešico in postali Basa, koliko, pa se ne ve. V Ameriko so se namreč priseljevali tudi Azijci in Afričani s priimkom Basa.

V Sloveniji živi 106 ljudi s priimkom Baša tudi v Pomurju. Bržkone gre za samoniklo vejo, ki z Bašami na slovenskem zahodu nima nobene povezave.

Sv. Sebastjan (256–288) je priljubljeni priprošnjik proti kugi, ki je umrl mučeniške smrti v Rimu. Na smrt je cesarskega gardista obsodil cesar Dioklecijan zato, ker se ni hotel javno odreči svoji veri v Kristusa. Na slikah je upodobljen kot privezan na steber in preboden s puščicami. V resnici ni umrl tako, ampak je prvo smrtno obsodbo preživel. V drugo ga je cesar dal pobiti s kiji v cirkusu. Enega najbolj češčenih svetnikov imajo za svojega umirajoči, železarji, lončarji, vrtnarji, policisti in vojaki. V času epidemije korone je bil Boštjan skupaj s sv. Rokom najbolj češčen svetnik v Evropi.

Sanctus Sebasitanus, kot se svetniku reče latinsko, je izvorno grško ime: Sebastianos. Gre za prebivalca rimskega mesta Sivas oziroma izvorno grško Sebasteia v današnji osrednji Turčiji. Mesto je bilo najprej hetitsko, nato pa grško in krščansko središče, ki je dalo več svetnikov. Dokončno je izgubilo vse krščanske prebivalce v času turškega genocida nad Armenci leta 1915. Danes je mesto znano zaradi muslimanskega linča leta 1993, ko je množica zažgala hotel, v katerem je bil na literarnem festivalu tudi prevajalec do muslimanov kritičnega pisatelja Salmana Rushdija. Umrlo je 37 ljudi.

Tudi ime kraja izhaja iz svete besede: sebastos v grščini pomeni vzvišen, božanski, veličasten. Podobno kot v latinščini beseda augustus, ki so si jo nadeli cesarji kot božji namestniki ali kar sami bogovi. Prvi je bil cesar Gaj Oktavij, ki je vladal v času Kristusovega rojstva in ga danes poznamo predvsem kot cesarja Avgusta.

(www.tinomamic.eu)

Prva slika: Zapis iz spisovnega dela franciscejskega katastra. Iz njega je razvidno, da je leta 1818 živel Andrej Baša, sin pokojnega Andreja Baše. Kataster hrani Državni arhiv Gorica (Dornberk-Montespino 452.07, str. 346, D 3).

Druga slika: Krstni vpis šolnika in bančnika Vladimirja Baše iz Črnič, kjer vidimo, kako so v času fašizma, poleti 1931, spremenili priimek v Bassa. Knjigo hrani Župnijski arhiv Črniče (K 1894-1965 Črniče, str. 146).

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme