Balkan v prihodnosti Evrope?

Piše: Mch

Predavanje puljskega zgodovinarja Egidia Ivetića

Kolikšna je razsežnost boja za prevlado, ki se bije na Balkanskem polotoku, je razvidno iz dogajanja na medijskem področju. Tuje sile, ki si prizadevajo za povečanje vpliva na jugovzhodu Evrope, so na območju dejavne prek svojih medijev. To velja za Turčijo, Rusijo, Kitajsko, ZDA in arabske države. Naj le spomnimo, da je srbohrvaščina, za arabščino in angleščino, tretji najbolj razširjen jezik produkcije televizijske mreže Al Jazeera.

To pomenljivo dejstvo je v svojem spletnem predavanju z naslovom Balkan v prihodnosti Evrope, ki ga je v torek, 23. marca, priredil tržaški Kulturni in umetnostni krožek, poudaril puljski zgodovinar Egidio Ivetić, ki poučuje na Univerzi v Padovi.

Predavatelj, ki je član italijansko govoreče manjšine, je poslušalcem predstavil dogajanje na nemirnem Balkanu od srednjega veka do današnjih dni. Uvodoma se je zaustavil pri geografski določitvi Balkanskega polotoka, glede katere si strokovnjaki niso enotnega mnenja. Metternich je izjavil, da se Balkan začne že v južnem okraju takratnega Dunaja, neštetokrat smo pa imeli priložnost slišati, da se Balkan pri nas začne v Trstu, Gorici ali Štivanu. Morfologija kraškega ozemlja je res slična dinarskim planotam, kar pa še ne pomeni, da je Kras del Balkana. Severna, edina celinska meja Balkanskega polotoka, je rezultat zgodovine.

Balkan se začne v Kvarnerju, pravi Ivetić. Prek Risnjaka v zaledju Reke gre njegovo območje do slovensko-hrvaške meje. Na severu sega Balkan do Kolpe, Save in Donave. Meja na Kolpi je tisoč let, od Karla Velikega do Napoleona, predstavljala mejo med Svetim rimskim cesarstvom in Balkanom. Te reke ločujejo dve civilizaciji: severno se nahaja območje, jug Srednje Evrope, ki je bil v stoletjih povezan z nemškim svetom, južno so ljudje živeli pod vladavino Bizanca in nato Osmanov.

Ob omembi različnih vplivov se je predavatelj zaustavil pri splošnih zgodovinskih značilnostih. Srednji vek je na Balkanu zaznamovalo srečanje med tja priseljenimi Slovani in Bizantinci, ki območja niso utegnili nadzorovati. Balkan  je dejansko uspelo povezati le Turkom, ki so tam pustili zelo viden pečat. Ta se ni ohranil le v kulinariki in jeziku (turcizmi), ampak tudi na religijskem področju (islam), v kulturi, miselnosti, organizaciji družbe in v sami urbanistični strukturi mest in naselij.

Vpliv Osmanov je na območju trajal do prve svetovne vojne. Tudi tam, kot v Bosni in Hercegovini, ki so jo pred tem zasedli Habsburžani, je bil vpliv Turkov malodane neprekinjen. Dejansko je Dunaj “azijsko deželo”, kakršna je bila BiH, pragmatično vključil v svoje cesarstvo. V kolikšni meri je Balkan rezultat zgodovinskih delitev, se je pokazalo v času druge svetovne vojne in ob razpadu Jugoslavije.

Predavatelj je omenil fragmentarnost Balkana (na območju, ki je po razsežnosti manjše od Francije, leži 10 držav z več narodi) in izpostavil “problem” Srbov ter Albancev, ki je nenehno prisoten. Kot znano, živijo ti razdeljeni v več državah: prvi v Srbiji, BiH, Črni gori in na Kosovu, drugi v Albaniji, na Kosovu in v Severni Makedoniji. Za problematične večnacionalne države, ki bodo lahko v prihodnosti tudi dobile drugačno obliko, je predavatelj označil BiH, Severno Makedonijo in Črno goro.

Velik del Zahodnega Balkana ostaja torej v stanju, kakršno se je večinoma oblikovalo pred 1. svetovno vojno oz. ob koncu 1. svetovne vojne, ko je propadlo turško cesarstvo. V regiji so politično in drugače aktivne ZDA in Rusija, ki ni zelo učinkovita, vendar nanjo pravoslavne države gledajo z zanimanjem. EU je pri integraciji območja zelo šibka sila. Beograd je povezan z Moskvo, a tudi s Kitajsko in Brusljem. BiH je satelit Turčije, ki ščiti interese tamkajšnjega muslimanskega prebivalstva. Arabske države so s svojim kapitalom na območju tudi zelo dejavne.

V Zahodnem Balkanu se torej bije boj za prevlado. Balkan je tranzitno območje za vstop v Srednjo Evropo, mehki trebuh stare celine. Kitajci financirajo in gradijo infrastrukture za prevoz svojega blaga med Egejskim morjem in Podonavjem. Rusija ima na območju v rokah dobavo energentov, ZDA, prek zveze NATO, vojaška oporišča.

In kakšna prihodnost se obeta območju? Se bo Balkan razvijal v okviru EU? Današnji čas, z določenimi razlikami, spominja na leta pred prvo svetovno vojno, ko sta na območju svoj vpliv širili in se nato sprli Rusija in Avstro-Ogrska. Tekmovanje je v regiji danes globalnega značaja. Na vprašanji predavatelj ne pozna odgovorov, vendar je nakazal možnost razvoja politične pobude treh morij Trimarium in jadransko-jonske makroregije. Ta bi po njegovem okrepila povezavo med Apeninskim polotokom, državami naslednicami Jugoslavije, Grčijo in Albanijo. V času, ko med ljudmi na Zahodnem Balkanu prevladujeta diziluzija in odčaranost, Pariz, London in Berlin nimajo več zanje nikakršnega mika. “Vsekakor, nove vojne na območju verjetno ne bodo izbruhnile,” je optimistično sklenil svoje predavanje Ivetić.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme