Goriška

“Arhitekt Plečnik, eden izmed največjih Slovencev”

“Arhitekt Plečnik, eden izmed največjih Slovencev”

Srečanja pod lipami / Gost dr. Damjan Prelovšek

V četrtek, 1. februarja 2018, je bil gost na Srečanju pod lipami umetnosti zgodovinar, diplomat in največji poznavalec dela Jožeta Plečnika, dr. Damjan Prelovšek. Na večeru je predstavil monografijo Arhitektura večnosti, kronološki potek del Jožeta Plečnika, ki jo lahko razdelimo na tri sklope, in sicer začetno obdobje, ko se je arhitekt še izobraževal, praško obdobje in ljubljansko obdobje. Srečanje, ki sta ga priredila Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič, je vodil umetnostni zgodovinar Saša Quinzi, ki je v uvodnih besedah predstavil gosta. Dr. Damjan Prelovšek je diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani prav z nalogo o Plečniku in pozneje o tej temi tudi doktoriral. Zaposlil se je na današnjem umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta, bil je veleposlanik Republike Slovenije in direktor generalnega direktorata za kulturno dediščino RS. Umetnostni zgodovinar je pravi izvedenec Plečnikovega dela, a pomemben je tudi za poznavanje arhitekture 19. stoletja, odprl je poti v raziskovanje baročne arhitekture in kiparstva v Sloveniji.
Gost je povedal, da je Plečnik eden največjih Slovencev vseh časov. Žalostno je, da se zanj zanimajo predvsem v tujini, verjetno, ker je bil Plečnik zelo veren človek in je imel med prijatelji pretežno duhovnike. To je bilo v socialistični državi očitno zelo moteč dejavnik in je še danes. Dr. Prelovšek živi v stanovanju, ki ga je uredil Plečnik; na ogled prihajajo arhitekti s celega sveta, Slovenci pa skoraj nikoli. Plečnik je za vse generacije, ki bodo sledile, velika šola arhitekture. Ne gre zato, da bi posnemali oblike njegove arhitekture, ampak duha, to, kar je on z arhitekturo hotel povedati. Sodobna arhitektura je precej zmedena. Arhitekti se orientirajo po fotografijah, če pa hočemo arhitekturo dejansko razumeti, ne moremo mimo Plečnika, je dejal Prelovšek. Plečnik je obiskoval gimnazijo, a je bil neuspešen, ker ga tak študij ni zanimal. Nekaj časa je bil tovarniški delavec in nato je obiskoval šolo za obrt v Avstriji. Končno pa je prišel do šolanja pri arhitektu Ottu Wagnerju in po treh letih že postal eden najpomembnejših mladih arhitektov na Dunaju. To je tudi Wagnerjeva zasluga, saj mu je predstavil teorijo o oblačenju. To je teorija nemškega arhitekta, ki je potegnil iz zgodovine arhitekture nekatere osnovne zakonitosti in te naj bi potem veljale vedno. Plečnik je bil tisti genij, ki je po tej teoriji znal ustvarjati.
Umetnostni zgodovinar je nato prisotnim, s pomočjo projekcij, prikazal pregled pomembnejših Plečnikovih del. Začel je s prvimi uspehi, kot so Vila Langer, velika najemniška hiša na Dunaju in hiša nasproti palače Schönbrunn. Sledilo je praško obdobje, ko je Plečnik uresničil načrt za cerkev, posvečeno Kristusu Kralju, v Pragi in praški grad, ki je po nastanku Češke republike postal sedež predsednikov in ga je po naročilu prvega predsednika Masaryka Plečnik obnovil. Pisarne, dvigalo, beli stolp, zlati salon, knjižnico, levjo dvorano, stopnišče, vrtove, vse to je dr. Prelovšek fotografiral in opisal med obiskom gradu. Predstavitev so sklenila Plečnikova dela v Ljubljani, kot Kongresni trg, ureditev okolice Ljubljanice in gradnja mostov, pokopališče Žale, nekdanja zbornica za trgovino, v kateri je zdaj ustavno sodišče, in načrt iz leta 1947 za slovenski parlament, ki je žal ostal neuresničen. Verjetno bi bilo veliko več Plečnikovih del, toda žal ga niso dovolj upoštevali, prav tako kot Prelovška, ki je velik poznavalec arhitekture in ima prav tako kot Plečnik več ugleda na Češkem kot doma.

12.02.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!